fbpx

Dr. Rončević glede članka v Politicu: “Tega dela ne bi niti poimenoval novinarsko delo, ampak gre za aktivizem in politično agitatorstvo”

dr. Borut Rončević (Foto: FB Borut Rončević)

Dan po neuspeli nezaupnici je bil objavljen članek novinarke medija Politico, Lili Bayer. Ker je novinarsko krajinsko v državi, ki je država članica Evropske unije, označila kot zatirano, premierja Janeza Janšo pa kot tistega, ki naj bi bila odgovoren za napade na medije ne čudi, da je medij dosegel tolikšno odmevnost. “Slika, ki jo je naslikala o stanju medijske svobode v Sloveniji je popolnoma napačna. Razlog za to, da je slika napačna je v tem, da ni korektno opravila svojega novinarskega dela,” poudarja dekan Fakultete za uporabne družbene študije dr. Borut Rončević in dodaja, da tega dela ne bi niti poimenoval novinarsko delo, ampak gre za aktivizem in politično agitatorstvo.

Sociolog dr. Borut Rončević je za Nova24TV problematiziral dejstvo, da se je Lili Bayer pogovorila z manjšim številom sogovornikov, ki jih ni želela niti našteti. Tako se po besedah Rončevića sploh ne ve za koga gre, koliko so ti ljudje nepristranski in kredibilni.

“Ni upoštevala nobene sistematične evidence, torej ustreznih znanstvenih raziskav oziroma pregledov medijskega prostora na Slovenskem. Tudi anekdotične evidence ali posameznih primerov ni ustrezno upoštevala. Na primer koliko novinarjev je bilo tako ali drugače preganjanih. Koliko jih je trpelo sankcije v zvezi s svojim delom. Torej tistih novinarjev, ki so kritično pisali o politikih iz levega dela političnega prostora in obratno.” Večina novinarjev, ki je utrpela kakršnekoli posledice svojega dela, namreč po besedah Rončevića predstavlja novinarje, ki so kritično pisali o levih politikih na Slovenskem.

Tekst je izrazito neresničen in celo tendenciozen
“Drži, da se nekateri novinarji z druge strani pritožujejo, vendar njihove pritožbe nimajo nobenega temelja. Iz tega razloga ne preseneča, da je bil njen tekst izrazito neresničen in celo tendenciozen,” je izpostavil in dodal, da resnično ne gre za dober primer novinarskega dela. Glede na to, da je iz odzivov predstavnikov vlade videti, da so ji podali odgovor na podana vprašanja, je po besedah Rončevića toliko huje, da je pridobila nasprotna dejstva, pa le teh v članku ni niti omenila. “Tega dela, zato ne bi niti poimenoval novinarsko delo, ampak gre za aktivizem in politično agitatorstvo,” je poudaril.

Lili Bayer (Foto: YouTube)

Potem, ko je Ukom zavrnil plačilo januarskega zahtevka STA, ker ta še vedno ni izpolnila pogodbenih obveznosti, se je v zgodbo vključila Bayeryeva in to problematizirala preko Twitterja. Ukom je sicer izpolnil vse obveznosti do STA, Veselinovič pa vse do danes ni poslal zahtevanih dokumentov. Očitno pa se Bayeryevi zdi prav, da problematizira zadevo, saj le ta nadgrajuje njeno zgodbo okrog “zatiranja” slovenskih medijev. Rončević je v zvezi s tem poudaril, da se resnično veseli dneva, da bo ta novinarka pričela preverjati dejstva. “Očitno ne razume, da pravna podlaga mora obstajati za izplačilo. Tudi javni visokošolski zavodi ravno tako z ministrstvom podpišejo pogodbo, da jim lahko ministrstvo izplačuje sredstva. Vsak uradnik, ki je zaposlen v javnem sektorju ravno tako podpiše pogodbo o zaposlitvi, da je na podlagi tega plačan.”

Rončević poudarja, da tako kot imajo novinarji pravico kritizirati politike, imajo tudi politiki pravico, da podajo kritiko na delo novinarjev. “Tu gre za demokracijo, ne za grožnjo demokraciji,” je bil jasen. Ker je dal na Twitterju jasno vedeti, da bo kot akademik zmeraj zagovarjal pravico ljudi, kot tudi politikov, do izražanja svojega mnenja, če le ti ne spodbujajo sovraštva in nasilja. “Kdor je proti temu, je fašist.” Očitno pa je to tako razburilo velikega podpornika Bayerjeve Lucasa Guttenberga, akademika iz Centra Jacques Delors, da se je ta odločil, da Rončevića kar blokira. Glede na to, da sta imela v teh dneh pestro debato, takšna poteza nedvomno kaže na to, da očitno ni zainteresiran za resno razpravo. Očitno je, da preprosto nekateri ne razumejo, da je slovenska medijska krajina edinstvena. Kot je povedal Rončević, je nedavna analiza poročanja slovenskih medijev pokazala, da je “80 odstotkov medijev pretežno protivladnih, 18 odstotkov nevtralnih, 2 odstotka provladnih.” … Ni prav veliko zatiranja …,” ugotavlja Rončević.

Nina Žoher