fbpx

Pripravimo se na najslabše: Golobovi in propadli KUL kadri so polomija

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, predsednica SD Tanja Fajon in koordinator Levice Luka Mesec (Foto: STA)

Po prazničnem koncu tedna je napočil čas za začetek formalnih koalicijskih pogajanj med zmagovalcem nedavnih parlamentarnih volitev Robertom Golobom in bodočima koalicijskima partnerjema stranko SD in Levico. Čeprav so osrednji mediji po nareku globoke države Goloba predstavljali kot nekakšno politično osvežitev, ki bo prinesla “svobodo” in “demokracijo” v državo, pa imena kadrov, ki se pojavljajo kot najverjetnejši ministri Golobove vlade, kažejo, da gre v glavnem za stare kadre KUL. LMŠ in SAB so volivci povedali, da jih ne želijo več in jih odnesli iz parlamenta. Očitno je Golob volivcem prodal mačka v žaklju. 

Volja ljudi na parlamentarnih volitvah je jasna: Koalicija KUL je največji poraženec, saj se je ta prepolovila in dodobra oslabela, posledično to pomeni, da si ljudje želijo sprememb. Toda kandidat za mandatarja je voljo volivcev gladko prezrl, saj namerava vlado sestavljati celo iz velikih “luzerjev” LMŠ in SAB, ki so pristale izven parlamenta. Robert Golob je tako pokazal ne samo, da ima plitek kadrovski bazen, temveč odkrito nastopa z vsemi kadri levice – od globoke države do KUL. Izzivi prihodnosti bodo za ministrstvo ekipo in birokracijo težki, mnogi izmed njih so se že dokazali in izkazali za ne najbolj kompetentne.

V Gibanju Svoboda, čigar predsednik je Robert Golob, predstavljajo predlog koalicijskega sporazuma. Njegov vsebinski del je tako kot tudi program Golobovega gibanja koordinirala Sanja Ajanović Hovnik. Ta je bila v času vlade Marjana Šarca namestnica direktorja vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, nekdaj pa je veljala tudi za vidno članico stranke SAB, ki je na tokratnih volitvah dosegla najslabši volilni rezultat izmed strank KUL-a.

Policistka Damirja Črnčeca
Zaenkrat še ni povsem znano, koliko ministrstev bo pripadlo posameznim strankam. Že pred volitvami pa je Golob dal vedeti, da bosta v primeru zmage v njegovih rokah ministrstvi za zdravje in finance. Kot poroča N1, naj bi imel nadzor tudi nad ministrom za notranje zadeve, ki ga trenutno zaseda Aleš Hojs. Nekdanja generalna direktorica policije Tatjana Bobnar naj bila tista, ki bo prevzela vodenje omenjenega ministrstva. Bobnarjeve, ki jo je na funkcijo generalne direktorice Policije spravil Damir Črnčec, se je najverjetneje marsikdo spomni. Znano je, da je v času, ko je Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb med nadzorom na Policiji od Bobnarjeve zahtevala seznam vpogledov, skorajda vpila, da si je komisija, ki jo je vodil Žan Mahnič, presegla svoja pooblastila. Bobnarjevi sta pri tem zvesto prikimavala tedanji predsednik vlade Šarec in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar.

Foto: STA

Spomnimo. Kot je po nastopu mandata razkril minister Hojs, je v času Šarčeve vlade prišlo do šokantnega števila vpogledov, glede katerih so svarili nekateri poslanci. Že pred tem pa so med najvišjimi politiki, poslanci in drugimi pojavljali sumi o nenavadnem obnašanju ministra Poklukarja, Šarca in tudi Bobnarjeve v stikih s posamezniki tudi na ravni prebivalstva. Pred vsakimi tovrstnimi stiki so si najverjetneje nepooblaščeno in nezakonito ogledovali posamezne kartoteke oseb na Policiji, s katerimi so nato prišli v stik. Zanimivo pa je bilo tudi razkritje, da se je v času Bobnarjeve Poklukarju pošiljalo tudi dnevna poročila Policije. Zaradi tega je bil seznanjen z vsemi policijskimi intervencijami na terenu, vključno z osebnimi podatki vpletenih. Šlo je za prakso, ki je pred Poklukarjem in v času aktualnega ministra ni bilo mogoče videti.

Pred mesecem dni se je ugibalo o tem, da naj bi Bobnarjeva vstopila v Golobovo gibanje. Ta je to zanikala. Dejala je namreč, da ni članica nobene politične stranke in da to tudi ne namerava postati. Na vprašanje, ali bo v primeru Golobove zmage kandidirala za kakšen položaj, denimo za notranjo ministrico, je zatrdila, da o morebitnih kandidaturah za delovna mesta in nalogah po volitvah v tem trenutku ne razmišlja. “Če pa bom, bo javnost pravočasno obveščena,” je še dodala. Marsikdo se na tem mestu sprašuje, če se bo morebiti Bobnarjeva želela maščevati Mahniču, ki jo je v preteklosti pozval k odstopu. Med drugim je ta zagovarjal prepričanje, da je Bobnarjeva z uvedbo predkazenskega postopka pravzaprav priznala, da obstaja utemeljen sum vohunjenja za politiki. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je sicer leta 2020 potrdila, da so na policiji uvedli inšpekcijski postopek z namenom, da bi se preverilo, ali so policisti res neupravičeno pregledovali evidence določenih poslancev oziroma politikov.

Zvesti kader globoke države do mesta ministra za gospodarstvo?
Nekdanji predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel se pojavlja kot potencialni kandidat za gospodarskega ministra. Daleč od tega, da je to edino možno ime. V SD Tanje Fajon si namreč želijo, da bi mesto zasedel nekdanji poslanec SD Milan M. Cvikl. Ta velja za zvesti kader globoke države, predstavlja namreč enega glavnih akterjev v aferi Patria. Po tej zrežirani aferi je bil za nagrado najprej imenovan za generalnega sekretarja Pahorjeve vlade, nato pa na mesto člana Evropskega računskega sodišča, kjer je mesečno prejemal finančne prilive v višini okrog 20 tisoč evrov. Navkljub sramoti, ki si jo je nakopal v primeru afere Patria, mu to ni preprečilo, da ne bi kandidiral za viceguvernerja in nato za guvernerja Banke Slovenije. Oboje se mu je sicer ponesrečilo.

Milan M. Cvikl v družbi tedanjega ministra Gregorja Golobiča in aktualnega lobista iz ozadja (Foto: STA)

Stranka SD je tik pred volitvami na plano privlekla Cvikla in ga prodaja navzven kot finančnega strokovnjaka, čeprav je ta v preteklosti odobraval kredite Nove Ljubljanske banke (NLB) v nasprotju z načeli optimalnega tveganja. Cvikl, ki je bil do leta 2008 član LDS, ni bil znan le po lobiranju za TEŠ 6, ampak tudi za propadlo skupino Viator & Vektor, za katero je lobiral prek svoje druge žene. V preteklosti se je vidni član SD predstavljal kot avtor knjige, čeprav je njeno vsebino prepisal iz Wikipedije. Pisali smo že, da je znan tudi po neplačevanju preživnine hčerki iz prvega zakona. Izkazalo pa se je tudi, da je izredno zadolžen z neverjetno visokimi mesečnimi obroki posojila.

Nekdanji rektor ljubljanske univerze Igor Papič se omenja kot ime iz vrst Golobovega Gibanja, ki bi lahko prevzelo vodenje visokošolskega resorja. Predsednica stranke SD Tanja Fajon, ki je doslej zasedala mesto evropske poslanke, se omenja v vlogi ministrice za zunanje zadeve. Če je morda kdo pomislil, da bo Fajonova sledila zgledu podpredsednika stranke Jerneja Pikala in odstopila (četrt milijona glasov manj kot leta 2008), se je uštel. Fajonova si očitno preveč želi ministrsko mesto. Nekdanja ministrica za obrambo Andreja Katič, v času katere se je Slovenska vojska soočala s kadrovsko podhranjenostjo, slabim socialnim položajem vojakov, razpadajočimi škornji in uniformami, zastarelo opremo in nezadostno oceno pripravljenosti vojske za delovanje v vojni, bi lahko po poročanju MMC-ja zasedla mesto nove obrambne ministrice.

Potem ko je zaokrožila novica o tem, da bo nekdanja sodnica Urška Klakočar Zupančič zasedla mesto predsednice Državnega zbora RS, se ime podpredsednice SD Dominike Švarc Pipan omenja v zvezi z vodenjem pravosodnega ministrstva. Švarc Pipan se je ponesrečila kandidatura za poslanko. Med predvolilno kampanjo, kjer je sicer pozivala k svobodi, spoštljivosti in dostojanstvu, je vzdignila precej prahu, ko je z zavrnitvijo rokovanja s premierjem Janezom Janšo dokazala, da ima velike težave z upoštevanjem bontona v praksi.

V času, ko je ministrstvo za pravosodje vodila Andreja Katič, je Švarc Pipan zasedala mesto državne sekretarke. Tedaj je med drugim poskrbela za razvpito izjavo, da bi nas rada vrnila pred leto 1991, torej v čas komunizma, ko so bila državljankam in državljanom kršene državljanske in politične pravice. Zase sicer rada pravi, da je delala v EU s tožilstvom proti vojnemu zločincu Vojislavu Sešlju. Precej manj rada pa omenja, da je sodelovala tudi z odvetniško pisarno Drolec Sladojević, ki je branila vojnega zločinca Radovana Karadžića.

Vir: Twitter

Bratuškova in Šarec na mesto državnih sekretarjev?
Pri SD si želijo, da bi jim pripadla štiri ministrstva, v Levici pa tri. Viri N1 navajajo, da si pri Levici zanimajo za vodenje ministrstva za kulturo, delo in šolstvo. Koordinator Luka Mesec in njegova namestnica Asto Vrečko se pojavljata kot možni imeni za prihodnja člana vlade. MMC pa kot možna kandidata za ministra omenja poslanca Levice Natašo Sukič in Mateja Tašnerja Vatovca. Predsednikoma izpadlih KUL strank SAB in LMŠ Alenki Bratušek in Marjanu Šarcu se po poročanju Televizije Slovenija naj ne bi obetal ministrski položaj, povsem mogoče pa je, da bosta zasedla funkciji državnih sekretarjev.

Najnovejši kandidat za finančnega ministra v novi vladi je Igor Stebernak, nekdanji član uprave Petrola ter dolgoletni vodilni uslužbenec različnih bank in zavarovalnic. Požareport je spomnil na dejstvo, da Stebernaku na Okrožnem sodišču v Ljubljani sodijo zaradi suma protipravnega ravnanja. Odškodninsko tožbo je 22. aprila lani vložila državna družba Petrol zoper celotno razrešeno upravo Petrola, torej proti Tomažu Berločniku, Roku Vodniku in Stebernaku, pri čemer se med drugim tudi zahteva povrnitev povzročene škode v višini nekaj več kot 8 milijonov.

Golob, Mesec in Fajonova so torkova koalicijska pogajanja ocenili kot uspešna in izpostavili, da si želijo vlado sestaviti do 3. junija. Politolog dr. Miro Haček je napoved ocenil kot govorjenje na pamet. “Do 3. junija je lahko morda izvoljen mandatar, vsekakor pa ne tudi sestavljena vlada. So pač neki postopki in nadležni roki tam nekje v Ustavi zapisani in bi jih bilo dobro upoštevati,” je zatrdil. Po Golobovih besedah danes še naj ne bi govorili o imenih posameznih kandidatov. Do konca tedna naj bi bilo pričakovati jasnejši obris vlade okrog razdelitve ministrskih mest. Golob sicer ni želel komentirati, ali bosta del vlade tudi Bratuškova in Šarec, je pa povedal, da bodo v naslednjih dneh stekli pogovori glede sodelovanja s strankami, ki niso uspele doseči parlamentarnega praga. Kot trdi, naj bi bila izbrana imena strokovna. Čeprav Golob še ni prevzel niti vodenja te vlade, že govori, kako imajo v načrtu dva mandata. “Če želimo resno nasloviti razvojne izzive, moramo gledati dlje, kot je en mandat,” je zatrdil po poročanju STA in s tem dokazal, da so apetiti po vladanju na levici res veliki. Golob pravi, da bomo do leta 2030 živeli v državi, na katero bomo ponosni in v kakršni bomo želeli živeti še naprej. Kako verjeti, da bo res tako, če pa ponuja transmisijo globoke države.

Sara Kovač