fbpx

Golobova vlada ne vidi problema: Šarčev “multipraktik” Šabeder bo pri ugotavljanju nasprotja interesov nadziral kar samega sebe!?

Bivši minister za zdravje Aleš Šabeder. (Foto: sta)

Da je Aleš Šabeder v vlogi v. d. direktorja Urada za nadzor, kakovost in investicije, vodi dva direktorata na Ministrstvu za zdravje, je predsednik sveta zavoda UKC Maribor ter Onkološkega inštituta Ljubljana. Za Vlado Republike Slovenije to ni noben problem. Kot nadzornik lahko nadzoruje sam sebe,” je opozorila poslanka stranke SDS Jelka Godec, dejavna tudi v preiskovalni komisiji za preiskavo korupcije v slovenskem zdravstvu. 

Poslanka Jelka Godec je na Vlado RS naslovila poslansko vprašanje v zvezi z navzkrižjem interesov Aleša Šabedra, svetovalca v kabinetu ministra za zdravje. Kot je še navedla, je bil Šabeder imenovan v svet Onkološkega inštituta Ljubljana in Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Ta je bil pozneje izvoljen za predsednika svetov zavodov. Vlada RS je Šabedra imenovala tudi za vršilca dolžnosti novega Urada za nadzor, kakovost in nabave v zdravstvenem sistemu. Iz Akta o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest na navedenem uradu naj bi bilo razvidno, da bo urad med drugim opravljal tudi nadzor nad delom članov svetov javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija.

Poslanka se ob tem sprašuje, kako je možna večkratna vloga Šabedra v povezavi s tem: “Novoustanovljeni urad bo nadziral člane svetov zavodov, iz česar izhaja, da bo Aleš Šabeder nadzoroval samega sebe.” Vlada RS pa pojasnjuje, da naloge s področja nadzora, kakovosti in investicij, za katere je pristojen Urad Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije, z vidika integritete in morebitnega nasprotja interesov za člana sveta zavodov, predstavnika ustanovitelja, niso sporne, saj je tudi vloga člana sveta zavoda predvsem nadzorna. “Pri tem izpostavlja določbe zakona o zavodih, zlasti pa zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje stabilnosti zdravstvenega sistema, ki k pristojnostim sveta zavoda celo izrecno dodaja nalogo nadzora nad delom direktorja in strokovnega vodje zdravstvenega zavoda.”

Kot še pojasnjujejo pri vladi, sta obe vlogi naravnani v isto smer – v smer izvajanja nadzora nad delom zdravstvenega zavoda. Kot še dodajajo, je upoštevajoč veljavno zakonodajo v. d. direktorja urada položajno delovno mesto, za katerega velja obveznost izogibanja nasprotju interesov. Če ob nastopu službe ali med njenim izvajanjem ugotovi obstoj okoliščin, ki bi lahko vplivale ali ustvarile videz, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog, mora navedene okoliščine nemudoma razkriti ministru za zdravje oziroma od njega pooblaščeni osebi. “Prav tako svoje službe in informacij, ki jih pridobi pri opravljanju službe, ne sme uporabiti za to, da bi se njemu ali komu drugemu uresničil nedovoljen zasebni interes. Navadno se presoja za vsak primer posebej in ne splošno oziroma vnaprej.”

Po mnenju Vlade RS ne gre za tveganje pristranskega ali neobjektivnega opravljanja dela vodenja urada na področju izvajanja nadzora, saj mora tudi v vlogi člana sveta zavoda izvajati nadzorne naloge.” Spomnimo: Šabeder je precej sporna oseba. Gre za človeka, ki je bil v času vlade Marjana Šarca z mesta generalnega direktorja UKC Ljubljana imenovan za zdravstvenega ministra. Pred tem je bil “strokovnjak” za vse živo: prvi mož Semenarne, delal je tudi v Mercatorju in Petrolu. Od rastlinjakov je tako rekoč “prek noči” “preklopil” na paciente. Med svojo ministrsko kariero se je proslavil z več spornimi zadevami. Predvsem je sledil zgrešeni logiki, denimo krajšanja čakalnih vrst z več vloženega denarja, s tem pa zgolj podpiral krajo javnega premoženja zdravstvene-dobaviteljske mafije. Čakalne vrste so seveda ostale. In še bi lahko naštevali.

Šabeder in Šarec sta skušala prav tako ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Vsak državljan bi po njunem moral po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja plačati obveznih 28 evrov. S tem bi zdravstveni lobiji prek blagajne Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije obogateli za dodatnih 527 milijonov evrov na letni ravni.

Domen Mezeg