fbpx

[Javnomnenjska anketa] Čas epidemije ni primeren za vložitev nezaupnice: Ogromna večina Karla Erjavca ne vidi v vlogi predsednika vlade!

Karl Erjavec (Foto: STA)

Javnomnenjska anketa, ki jo od 21. decembra do 23. decembra za Nova24TV opravilo podjetje Parsifal je pokazala, da več kot polovica (56,2 odstotka) anketirancev meni, da je v času epidemije covida-19 neprimerno vložiti nezaupnico vladi. Poleg tega pa je anketa tudi pokazala, da velika večina (73,2 odstotka) predsednika DeSUS Karla Erjavca ne vidi v vlogi predsednika vlade. S tem so ljudje dokazali, da ne padajo na puhlice članov koalicije KUL, ki že lep čas preštevajo glasove pri tem pa jim je prav malo mar, da smo sredi zdravstvene krize, ki ne prizanaša državam na evropski celini. 

Decembra je na slovenskem političnem parketu vladala, vsaj navidez, kar napeta situacija. Koalicija KUL je bila namreč mnenja, da morajo še letos vložiti vladi konstruktivno nezaupnico, a jim je pomanjkanje glasov preprečevalo to namero. Podobno imajo tudi težave s kandidati za mandatarja. Po tem, ko se Jože P. Damijan v tej vlogi ni najbolje odrezal, je na pomoč prihitel Karl Erjavec, s ponovnim prevzemom vodstvene funkcije v DeSUS. Sledil je odhod te stranke iz vladne koalicije, minister za  zdravje Tomaž Gantar, pa je sredi epidemije odstopil s svojega položaja. Po tem, ko je nekaj časa Erjavec veljal za kandidata za mandatarja, sam se namreč vidi v vlogi predsednika vlade, se zdaj sliši govorice, da naj bi se kot kandidat pojavil še nekdo tretji. Erjavec namreč niti v svoji stranki ni deležen prav veliko podpore.

Božič je tu in načrt, da bo do tega dne aktualna vlada padla, je splaval po vodi. Žal pa je epidemija prav tako še vedno tu in zato čas za razne politične bitke ter rušenje vlade še vedno ni ravno primeren. Javnomnenjska anketa, ki jo je decembra za Nova24TV opravila agencija Parsifal, je med drugim spraševala, ali je po mnenju anketirancev sedaj primeren čas za taka dejanja, vprašanje se je glasilo:  “Je po vašem mnenju čas epidemije covida-19 primeren za vložitev nezaupnice vladi?

 

Več kot polovica anketirancev je menilo, in sicer 56, 2 odstotka, da je v času epidemije covida-19 neprimerno vložiti nezaupnico vladi. Da bi bila taka poteza primerna je menilo 40 odstotkov. 3,8 odstotka anketirancev je odgovorilo, da glede zadeve niso opredeljeni.

Če pogledamo strukturo po spolu starosti in izobrazbi, vidimo da je bilo med tistimi, ki se jim zdi med epidemijo neprimeren čas za vlaganje konstruktivne nezaupnice, več moških kot žensk, po starostni strukturi jih je bilo takih največ starejših od 55 let, glede na izobrazbo pa je bilo največ tistih z osnovno in poklicno izobrazbo.

* Razlike so statistično značilne po metodi χ2. ** Razlike so statistično značilne po metodi Kullbackov 2Î preizkus.

Velika večina nasprotuje Erjavcu na mestu predsednika vlade
Naslednje vprašanje javnomnenjske raziskave se je glasilo: “Bi bil Karel Erjavec primeren za predsednika vlade?” Odgovori državljanov so pripravili pravo presenečenje.

Za veliko večino, za kar 73,2 odstotka vprašanih, Karel Erjavec ni primeren za predsednika vlade. Na mestu predsednika vlade ga sicer vidi le petina anketirancev, in sicer 21,1 odstotka. 5,7 odstotka vprašanih je takih, ki so odgovorili z ne vem. Med tistimi, ki Erjavca ne vidijo kot predsednika vlade ponovno prevladujejo moški, stari med 35 in 54 let, glede izobrazbe pa so bili v tem primeru dokaj enakomerno porazdeljeni, za nianso prevladujejo tisti s poklicno in srednjo šolo.

* Razlike so statistično značilne po metodi χ2. ** Razlike so statistično značilne po metodi Kullbackov 2Î preizkus.

V raziskavo je bilo zajetih 757 anketirancev, od tega 50,1 odstotka žensk. Povprečna starost je znašala 51,9 let, standardni odklon je 15,4 let. Največ anketirancev je bilo iz najstarejše starostne skupine (44,0 odstotkov), nekoliko manj je bila zastopana srednja starostna skupina (37,1 odstotek) in najmanj je bilo najmlajše starostne skupine (18,9 odstotkov). Največ anketirancev je z dokončalo srednjo šolo (33,6 odstotkov), sledijo tisti, ki so dokončali višjo, visoko izobrazbo ali več (26,8 odstotkov), 23,0 odstotkov anketirancev je imelo poklicno šolo, 16,6 odstotkov anketirancev pa dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (52,7 odstotka), sledi mesto (31,2 odstotka) in manjši kraj (16,1 odstotka). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (27 odstotkov), sledita Podravska (15,8 odstotka) in Savinjska regija (12 odstotkov).

Sara Bertoncelj