fbpx

O kakšni depolitizaciji govori nova vlada, ko pa je predlagateljica zakona nekdanja novinarka, ki jo še vedno čaka stolček na RTV po mandatu?

Dolgoletna novinarka in urednica RTVS Mojca Šetinc Pašek (Foto: FB MPŠ)

V Sloveniji vlada postresnična medijska realnost. Kako bi si sicer lahko pojasnili, da večina dominantnih medijev ni sposobna izpostaviti preprostega dejstva, da je predlagateljica novele zakona o RTV Mojca Šetinc Pašek, ki je še včeraj delala na javni RTV, se predstavljala kot neodvisna novinarka, ob koncu poslanskega mandata pa se bo prav v to hišo vrnila? Depolitizacija RTV je en hud blef vlade in koalicije, je na zadnji novinarski konferenci SDS povedala Alenka Jeraj. Imela je prav. 

Novela zakona o Radioteleviziji Slovenija naj bi sledila zakonu, ki ga je namreč vložila že poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek, do nedavnega novinarka na RTV. Ta ista je tudi predlagala, da se zakon o RTV sprejme po skrajšanem postopku, in očitno je, da se levičarjem izredno mudi prevzeti celotno javno televizijo in to brez kakršnih koli etičnih zadržkov. Da pa etični zadržki za nekdanjo novinarko RTV niso težava, je tudi domneva, da jo po poslanskem mandatu čaka njena “neodvisna novinarska” pozicija na javni televiziji.

Pri odločitvi DZ, da se predlog o zakonu RTV sprejme po nujnem postopku, gre po besedah Jerajeve za zlorabo poslovnika državnega zbora, ki določa, da se zakon po nujnem postopku obravnava “zaradi varovanja interesov varnosti ali obrambe države, odpravo posledic naravnih nesreč ali za preprečitev težko popravljivih posledic za varovanje države.” In pri zakonu o RTV ne gre za nič od naštetega. In kljub temu, da je sedanji predsednik vlade Robert Golob v času volilne kampanje jasno dejal, “da bo vlada sprejela nov zakon o RTV, vendar ne zato, da bi zamenjali njihove člane z našimi“, po besedah poslanke zdaj počnejo ravno to, saj naj bi prejšnji teden na mandatno-volilni komisiji sprejeli sklep, da se v programski svet RTV zaradi odstopa dveh članov imenuje Alenko Sivko, ki je bila kandidatka za poslanko na listi Gibanja Svoboda, je povedala poslanka in dodala, da je govorjenje o depolitizaciji RTV zavajanje ljudstva, prepričana pa je, da je sestava programskega sveta RTV trenutno še najbolj uravnotežena, saj so v drugem delu prejšnjega mandata koalicijo sestavljale tako leve kot desne stranke, današnjo koalicijo pa samo leve stranke.

Vprašanje etike v samih dejanjih leve vlade pa niti ni presenetljivo glede na domnevno neetičnost samih članov aktualne koalicije. Kot rečeno, je ena od predlagateljev in prvopodpisana pri predlogu novega zakona o RTV Slovenija, ki bo obravnavan po nujnem postopku, poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek, ki je tudi nekdanja samooklicana neodvisna novinarka na RTV Slovenija, ki naj bi jo po poročanju Siola po poteku mandata na javni televiziji še kar čakala služba. Sicer obstajajo določeni kriteriji, ko gre za nasprotje interesov vladnih uslužbencev in s tem preprečevanje nastanka slednjih. Ali gre tudi v konkretnem primeru Šetinc Paškove za konflikt interesov, je Siol preveril na KPK.

Prvopodpisana Mojca Pašek Šetinc je živ dokaz za to, da bi bilo treba javno RTV depolitizirati. (Foto: STA)

Preden je Šetinc Paškova kandidirala na Golobovi listi in bila izvoljena za poslanko, je bila zaposlena na nacionalki, tam pa naj bi jo po koncu poslanskega mandata še čakala služba. Nekdanja novinarka, danes poslanka, želi spremembe na RTV levim v korist. Niti malo dvoma ni o tem, da lahko (sploh v primeru popolnega prevzema RTV levičarjev) pričakuje svoje kvazinovinarsko delovno mesto.

Ali gre pri odločanju poslanke Šetinc Paškove za konflikt interesov, so komentirali tudi na KPK in za Siol povedali, da je vsak primer treba dobro razjasniti in opredeliti. Dolžnost uradnih oseb pa je, da vnaprej predvidijo okoliščine nasprotja interesov in dosledno upoštevajo dolžnost izogibanja takšnim okoliščinam v skladu z ZIntPK. “Izogibanje oziroma omejevanje nasprotja interesov pri izvajanju javnih nalog namreč predstavlja enega ključnih stebrov delovanja pravne države, zaupanja v demokratične institucije, transparentnosti, enakopravnosti in objektivnosti odločanja v javnih zadevah ter razpolaganja z javnimi sredstvi”, so zapisali, poroča Siol.

Tanja Brkić