fbpx

Katedrala svobode je pozvala k ustanovitvi zavezništva politične sredine za končanje obdobja tranzicije

Foto: STA

Pobudniki Katedrale svobode, Zbora za republiko in ActTanke, kjer se družijo osebe, ki delujejo na kulturnem področju, področju znanosti in na področju podjetništva, želijo opozoriti na nizko raven politične kulture v državi, zlasti pa na preveč enostransko komunikacijo med politiko in mediji. In da bi država delovala normalno, potrebujemo dialog. Obenem je pomembno tudi zavezništvo politične sredine. 

Po njihovem prepričanju veliko težavo predstavlja pristranska in enostranska komunikacija med mediji, politiki, vladnimi organizacijami in nevladnimi organizacijami. Vse to pa krepi “vsestranski kulturni boj”, kar je velika ovira za normalno delovanje države. Tako menijo v Katedrali svobode, poroča STA.

V Katedrali so prepričani, da se je Slovenija znašla v prelomnem obdobju. Državljani po njihovem prepričanju upajo, da se politična tranzicija končuje. Obenem se jim zdi pri nas posebej problematična dolgotrajna zdravstvena kriza. Po njihovem opažanju se povsem običajna protestna združenja mnogokrat iz mirnih in dobronamernih zborovanj sprevračajo v nestrpne, nasilne, obenem pa za demokracijo povsem nekoristna poulična trenja.

Nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek in politik ter diplomat Dimitrij Rupel (Foto: sta)

“Slovenija ne sme obtičati v sovražnih sporih in spopadih za oblast,” še menijo, ob tem pa poudarili, da so leta 2022 pred državo velikanski izzivi: obstaja resna nevarnost, da bi umetno zasejane delitve in to v letu, ko bodo potekale tri različne volitve, kar bi lahko oviralo delovanje institucij ter predstavljalo oviro za življenje ljudi. Pobudniki so se ob tej priložnosti zavzeli za sproščanje, kooperacijo in povezanost na sredinskem političnem polu in s tem namenom iščejo načine, kako oživiti sodobno slovensko politično kulturo.

V slovenskem političnem prostoru potrebujemo zavezništvo, ki bi prineslo “tretjo možnost”
Prepričani so, da je “celovita sredina lahko pristno ljudska, svobodomiselna, spoštljiva do izročil prejšnjih generacij”. Pomembno se jih zdi, da bi koalicijske in opozicijske stranke politične sredine ustanovile zavezništvo, kar bi slovenski politiki odprlo “tretjo možnost”. Podpisniki pobude so: Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž Zalaznik.

Podpisniki pobude so iz širših krogov Katedrale  svobode, Zbora za republiko in ActTanka, ki združujejo osebe iz sveta kulture, znanosti in podjetništva. Na pogovor o slovenski politični sredini so bili povabljeni sogovorniki iz vrst političnih strank, ki se nahajajo med obema profiliranima slovenskima političnima stranema, upoštevaje za začetek naslednje ideje:

  • Aktualna politična kultura v Sloveniji ni dobra. Komunikacije med političnimi predstavniki, med njimi in mediji, med vladnimi in nevladnimi ustanovami so preveč enostranske in pristranske, tako da se že spreminjajo v vsestranski kulturni boj, ki ovira normalno delovanje države.
  • Pogosti so očitki o tem, da so Slovenci med seboj usodno sprti, drug do drugega sovražni, razklani in razdeljeni.
  • Slovenija  je v prelomnem obdobju, ko vsi upamo, da se tranzicija končuje, in da postaja Slovenija po dolgih desetletjih normalna evropska družba in država. Še posebej težavno je stanje zaradi dolgotrajne zdravstvene krize. Sicer običajna protestna združevanja se marsikje in marsikdaj spreminjajo iz dobronamernih mirnih zborovanj v nestrpne, nasilne in za demokracijo neproduktivne poulične konfrontacije. Slovenija ne sme obtičati v sovražnih sporih in spopadih za oblast.
  • To velja še posebej za čas političnih tekmovanj, ki so pred nami v super volilnem letu 2022. Bližnje parlamentarne, občinske in predsedniške volitve bodo zahtevni izziv, s katerim se sooča slovenska demokratična kultura.  Umetno ustvarjene delitve bi v tem zgoščenem političnem času ovirale delovanje inštitucij države in oteževale življenje njenih ljudi.
  • Nasprotja med političnimi poli so normalna. Vendar pa je v zadnjem letu polarizacija slovenskega političnega prostora pretirana, neproduktivna in škodljiva. Vedno bolj nestrpni spori vlečejo vso družbo v težko obvladljivi vrtinec, katerega talka postaja vsa slovenska družba. Pravkar povedano tudi preprečuje učinkovit spopad z epidemijo in onemogoča normalno politično življenje. Tudi zato  zavračamo idejo, da naj bi Slovenija izbirala le med dvema opcijama. Slovenski volivci si zaslužijo več.
  • Aktualne zidove izključevanja je treba podreti. Spomnimo se, kako se nam je  prav to posrečilo ob osamosvajanju in ustanavljanju samostojne slovenske države. Vemo, da je možno sprostiti politična razpoloženja – kot se je to že zgodilo na pobudo slovenskih intelektualcev v zgoščenem zgodovinskem času slovenske pomladi.
  • Za demokratične države je značilno politično tekmovanje, ki je nujno tudi v Sloveniji. Zato se zavzemamo za sproščanje, sodelovanje in povezovanje na politični sredini in iščemo poti, da bi zaživela slovenska moderna politična  kultura, ki je sicer značilna za zahodno civilizacijo. Slovenija potrebuje sredinsko, umirjeno, a jasno in povezovalno politično govorico, ki naj bo temelj za nove oblike sodelovanja v slovenskem političnem prostoru.
  • Gre pa za politično sredino, ki se širi tako na obe strani sredinske ločnice. Šele celovita sredina je lahko pristno ljudska, svobodomiselna, spoštljiva do izročil prejšnjih generacij, pa tudi odprta za vedno sodobne vrednote socialne države v urbanih in podeželskih okoljih. Tako jedro slovenske politične sredine sega iz središča v vse slovenske dežele in pri tem z enakim spoštovanjem nagovarja naša mesta in vasi.
  • Sedanja pobuda je vključevalna. Gradi na povezovanju in sodelovanju. Predpostavlja širino, politično kulturo civilnosti, strpnosti in osebnega poštenja. Spodbuja vsakršne ustvarjalnosti, podjetniške pobude, spoštovanje med mladimi in starejšimi generacijami, tudi pozitivni odnos do slovenstva ter institucij slovenske države. Zato je sredina  prostor civilne družbe ter kulturnega in akademskega snovanja.
  • Zavezništvo za politično sredino ne sme ovirati ali celo omejevati identitete in avtonomije obstoječih, sedaj delujočih, celo pravkar ustanavljanih  političnih strank in gibanj. Sredinsko zavezništvo mora prav nasprotno od vsega začetka javno ustvariti in zagotoviti skupno tretjo pot, ki bo podlaga za strpno in spoštljivo politiko. Gre tudi za uveljavitev pristno evropskih vrednot, torej za krepitev evropskega slovenstva.
  • Dobro bi bilo, da sredinske stranke, vladne in opozicijske, parlamentarne in neparlamentarne, oblikujejo zavezništvo, ki naj prinese v slovenski politični prostor tretjo možnost, tisto, ki bo tudi najbližja vrednostnemu središču današnje slovenske demokratične države. In ki bo napredovala po poti moderne države, temelječe na spoštovanju človekovega dostojanstva, ustvarjalnosti svobodnih ljudi ter na demokraciji pravne in socialne države.
  • Pot do tako razumljene, normalno delujoče države  vodi preko dialoga in sodelovanja med različnimi idejami ter interesi. Ključ do uspeha je v rokah in glavah  ljudi, ki verjamejo v dialog in v sodelovanje, in ki nasprotujejo izločevanju.
  • K skupnim prizadevanjem so povabljene zlasti stranke, ki se nahajajo med obema aktualno profiliranima poljema slovenske demokracije. Vendar konstruktivni pogovor, h kateremu vabimo, ne nasprotuje, ampak povezuje v iskanju odgovorov na vprašanje, kakšne Slovenije si želimo.

Domen Mezeg