fbpx

Klakočarjeva o tem, kako ju je z Golobom združil skupni (antijanšistični) jezik

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič (foto: sta)

Predsednica državnega zbora je nedavno v pogovoru z Darjo Groznik na Škrabčevi domačiji spregovorila o tem, kako jo je tok dogodkov zadnjih šestih mesecev pripeljal do te pozicije, kjer je danes. Hkrati je spet izkoristila priložnost, da ponovno “pojamra”, kako je kot pravnica in zagovornica demokracije težko gledala dogajanje v Sloveniji zadnjih dveh let, ob čemer se mora človek vprašati, kaj je bilo tako hudega, saj je Slovenija v zadnjih letih napredovala kot nikoli doslej.

Urška Klakočar Zupančič, nekdanja sodnica, ki je s sodniškega mesta odstopila, potem ko je morala skozi disciplinski postopek, ki je bil posledica njenih kritičnih opazk na Facebooku, je danes na mestu predsednice državnega zbora. V pogovoru na Škrabčevi domačiji je spregovorila o tem, da takega razpleta dogodkov ni pričakovala (česar verjetno nihče ni) in da sta z Robertom Golobom našla skupni jezik v prvem pogovoru, kar pa ne preseneča, saj je šlo verjetno za jezik “antijanšizma”.

Tako Urška Klakočar Zupančič kot Robert Golob sta našla zagon v svojem preziru do Janeza Janše in skupaj nadaljevala pot, kot je priznala Klakočarjeva, pa je vodil Golob, ona je k njegovi bliskoviti zmagi le prispevala svoj del. Klakočarjeva je v pogovoru povedala, da Roberta Goloba prej ni poznala, češ da sta se gibala v drugačnih vodah. Ju je pa združevalo to, da sta “si delila podobno usodo“, kar ni povsem res, saj je Klakočarjeva s svoje funkcije odstopila, Golobu pa mandata v Gen-I ob izteku enostavno niso podaljšali. Drži pa naslednje: oba sta za to krivila Janeza Janšo, Golob pa je bil za globoko državo zaradi svoje bolečine ob izgubi direktorskega stolčka idealen kandidat za “novi obraz”.

Vedeli so, kaj želijo doseči
V nadaljevanju je povedala, da se je krog enako mislečih začel širiti zelo hitro, kar ni težko verjeti ob dejstvu, da se jim je priključila še takratna opozicija KUL, ki bi sama brez pomoči že zdavnaj potonila, tako pa je zagrabila edino in zadnjo rešilno bilko, Gibanje Svoboda. Spomnimo samo, kako so se vsi prilizovali Robertu Golobu.

Predvolilno soočenje na POP TV (Foto: STA)

On je bil tista ključna oseba, ki je pritegnil druge in so se želeli pridružiti, ker, veste, tudi tudi meni se je zdelo, da neki moralnopolitični kapital imam, in sedaj, kaj bom z njim naredila. Ga bom uporabila za nekaj koristnega ali ga ne bom. V bistvu se je kar Robert Golob odločil namesto mene. Tako da,  hvala bogu, v bistvu sem mu hvaležna za to, da sem lahko bila tam, da sem lahko bila z njim, da sem lahko bila del te zgodbe. Tudi vidim ljudi tukaj, ki so tudi bili del te zgodbe. Celo dogajanje je bilo zelo intenzivno, ampak verjeli smo od vsega začetka, kaj hočemo narediti, kaj hočemo doseči,” je dejala Klakočarjeva v pogovoru.

Ni odveč, da se zdaj zares vprašamo, v kaj so verjeli in kaj so hoteli doseči, saj trenutno dogajanje v Sloveniji zveni vse prej kot obetavno za dobrobit njenih državljanov. Obljube, dane pred volitvami, so se le nekaj dni po njihovi zaprisegi razblinile, danes pa imamo stare ukrepe v izrednih razmerah, ki tolčejo po denarnicah prav vse, tudi tiste, ki so jim dali svoj glas. Njen naslednji stavek je prav zaradi vsega skupaj zato še toliko bolj ironičen: “Jaz nikomur ne želim nič slabega, jaz si res želim samo dobro in samo dobro in nikomur škodovati.”

Minister za digitalizacijo Mark Boris Andrijanič in nekdanja sodnica Urška Klakočar Zupančič (Foto: posnetek zaslona, RTVSLO)

Njeno obnašanje je posledica (negativnih) čustev
V nadaljevanju je povedala, da bo vedno izrekla, če se ji kaj ne bo zdelo prav, in da ji je vseeno, kdo jo ob tem kritizira. Zatrdila je, da zanjo sklepanje kompromisov ne pride v poštev, to pa je izrazito neskladno s političnim delovanjem v dobro države, kjer so kompromisi ne le pomembni, ampak celo ključni. Kot oseba, ki bi morala biti za vzgled ostalim v državnem zboru, je Klakočarjeva s svojim nedavnim vedenjem v DZ pogrnila na celi črti, ko je med sejo državnega zbora povzdigovala glas, uporabljala skrajno retoriko in žugala s prstom ter napadala poslance. To je šolski primer obnašanja za v učbenike, kako ne nastopati kot poslanec in javna osebnost. Ni pa bilo prvič, nekaj podobnega se je zgodilo tudi v eni od oddaj, kjer je bil povabljen še Mark Boris Andrijanič, tema pa se je med drugim dotaknila tudi verodostojnosti Branka Masleše, čigar diploma ostaja večna skrivnost, ko je Klakočarjeva Masleši histerično stopila v bran. Sama vse to pojasnjuje kot “izražanje čustev“, kar je po njenih besedah povsem sprejemljivo in normalno in seveda je, vendar ne v DZ. Izražanje čustev so tudi pretepi in vandalizem, to pa ne pomeni, da je to kjer koli sprejemljivo. V DZ veljajo pravila, ki ji kot novinki v DZ očitno še niso znana, ali pa se je enostavno odločila, da jih namerno odklanja, ker zdaj to pač lahko.

Tanja Brkić