fbpx

Radikalni poslanec Kordiš spodbuja prekarnost, delo na črno, utajuje davke

Miha Kordiš (Foto: Facebook)

Stranka Levica zagovarja prenormiranost trga dela in torej po svojih lastnih kriterijih, njihov poslanec Miha Kordiš spodbuja delo na črno, utajuje davke in se ne drži določil delovne zakonodaje – saj gre za prekarne zaposlitve, brez kakršnihkoli pravic – tako se je na vest o Kordiševem “zadružnem delu” odzval Tomaž Štih. Medij Svet24 je namreč objavil članek, ki obravnava poslovni model Kordiševega zavoda, ki je zasnovan z ambicijo, da postane zadruga. A 100-odstotni ustanovitelj zavoda je, vsaj zaenkrat, po petih letih delovanja še vedno zgolj on. Tako si podjetništvo predstavlja Levica. Vse je v njihovi lasti, lahko pridete delat na njihovo njivo in si plačate svoje delo s solato, vse ostalo ostane Kordišu. Ampak to ni izkoriščanje človeka po človeku, to je socialno zadružništvo usmerjeno v nova delovna mesta,” je Kordišev poslovni model dobro ocenil tviteraš.

Poslanec Državnega zbora Miha Kordiš del svojega prostega časa preživi na njivi, kjer prideluje zelenjavo,” so zapisali na portalu Svet24 in pojasnili, da ima v ta namen ustanovljeno tudi socialno podjetje tipa A: NDP TOZD, zavod za trajnostno družbeno gospodarstvo. Ob tem so dodali še Kordiševo obljubo, da zavod med svoje ključne cilje šteje ustvarjanje delovnih mest, pošteno plačilo in socialno varnost. A nato se izkaže, da Kordiš očitno svojih obljub, ki jih je postavil ob ustanovitvi zavoda, ne izpolnjuje. Po petih letih delovanja, ne zaposluje še nikogar. Poslovne bilance izkazujejo, da z delom nima niti enega evra stroška – večino dela namreč opravijo prostovoljci – ti si zelenjavo lahko pridelajo zastonj, brez stroška najema, saj ustvarjajo presežke za prodajo.

Stranka Levica se bori proti prekarnosti in izkoriščevalskim delovnim pogojem, za ustavitev privatizacije in zagotovitev javnega lastništva v ključnih panogah. Po njihovem videnju bi se delavci morali združevati v delovne kolektive, zahtevati svoje pravice, višje plače in imeti več glasu v podjetjih, kjer delajo. Kapitalizem ni samo sistem razrednega izkoriščanja in zapostavljanja, ampak tudi izkoriščanja in zapostavljanja na podlagi spola, etničnosti, narodnosti in drugih osebnih okoliščin, menijo. Stranka Levica je torej izrazito anti-kapitalistična in ima tudi izrazito odklonilen odnos do (prostega) trga. V svojem programu imajo tudi zapisano, da bodo dohodke od kapitala vključili v skupno osnovo za dohodnino in jih pravično obdavčili po naraščajoči davčni stopnji. Dobiček podjetij bodo spet obdavčili po stopnji 25 %, obdavčili bodo dohodke verskih skupnosti, ki jih pridobijo s trženjem storitev, za katere obstajajo (napol) uradni ceniki. Uvedli bodo pribitek na vse transakcije v davčne oaze, ki bo prihodek Republike Slovenije. Napovedujejo tudi konec davčnega “dumpinga”, ukinitev davčnih oaz in vzpostavitev mednarodnega nadzora nad finančnimi transakcijami, ki bo onemogočal izogibanje davkom. A videti je, da se prav Kordiš spretno izogiba davkom.

Foto: Facebook

Kordiš naklonjen prostemu trgu, Levica proti ali le zgolj dvojna merila?
Očitno je, da v stranki Levica ne razumejo kaj počnejo – še toliko slabše pa je v primeru, če razumejo in zavedno ravnajo v nasprotju s svojimi lastnimi načeli, ki jih želijo na vsak način vsiliti tudi vsem drugim. Vsem drugim razen sebi, očitno. “Kordišev kolhoz brez plačila s 615 urami dela in brez plačila. Kordiš je komunist, ki deluje kapitalistično, vendar svojih delavcev ne plača, niti ne plačuje zavarovanja in davkov. Torej le komunist nategun do delavcev in države,” je komentiral uporabnik Twiterja, kateremu se mu je pridružil še nekdo, ki je zapisal: “Model Kordiš-kmetijstva je izjemen. Ker svoje sužnje plačuje z družbeno zelenjavo, je samo po sebi umevno, da je njihov iztrebek last države-Kordiša in ga morajo vsak dan prinesti nazaj na njegovo njivo. Lahko rečemo, da se koplje v sadovih svojega dela.Tomaž Štih pa je na družabnem omrežju opozoril, da je Kordiš očitno pozabil, da so njegovi najmanj proti trem stvarem, ki jih sam sicer počne: Levica je namreč proti delu na črno, proti prekarnemu delu brez pravic in proti utajevanju davkov.

Zadruga je posebna oblika družbeno gospodarskega povezovanja oseb – je avtonomno združenje oseb, prostovoljno povezanih z namenom, da na skupne ekonomske, družbene in kulturne potrebe ter prizadevanja odgovarjajo prek podjetja v skupni lasti, ki ga upravljajo demokratično,” se glasi mednarodno sprejeta definicija zadružništva. Zadruga torej ni samo oblika gospodarskega organiziranja, ampak tudi način skupnostnega življenja ter demokratičnega organiziranja in soupravljanja skupnih zadev. V Kordiševem zadružnem modelu prostovoljci sicer sami upravljajo s svojim delom, a ima pravno-formalno zadnjo besedo on – saj si je pridržal 100-odstotno lastništvo oziroma ustanoviteljstvo.

Prostovoljci so Kordišu v lanskem letu namenili 615 ur dela. Na njegovi njivi sicer ustvarjajo presežke za prodajo, iz katerega se krijejo odhodki in sodelujočim omogočajo, da si na primer zelenjavo pridelajo zastonj brez stroška najema, orodja, semen, sadik in vsega ostalega, kar sicer pride z vrtičkom, je pojasnil Kordiš. Sam v delovni fond ur prispeva le štiri ure tedensko.

Svet24 je Kordiša vprašal , zakaj si pridržuje lastniške pravice v 100-odstotni lasti, slednji pa je odgovoril, da v zavodu ni lastnik, ampak ustanovitelj. Očitno se je želel izmakniti vprašanju, saj naj bi bil zavod naravnan nepridobitno.  Ustanovitelj pa lahko v vsakem trenutku spremeni akt o ustanoviti in tako povozi prej ustanovljene demokratične organe, so pojasnili na portalu. Kordiš na vprašanje, ali bo člane zadruge spustil v soustanoviteljstvo, žal ni odgovoril. A dokler vsak član, ki sodeluje v zadrugi, ne dobi delež solastništva, pravzaprav niti ne moremo govoriti o zadrugi. Lahko pa govorimo o mnogih protislovjih. “Lastništvo podjetij bomo prenesli v roke države in lokalnih skupnosti, ter ustanovili delavske, kmečke in potrošniške zadruge. Zato bomo spremenili nosilce kapitala in socializirali dobičke,” ima Levica zapisano v svojem programu in sodeč po zgledu Kordiša, si lahko predstavljamo, kako bi bila njihova teorija videti tudi v praksi.

Sara Bertoncelj