fbpx

Golobova bosanska mreža – nekdanji preprodajalec orožja in vplivnež iz družine, vpletene v vojne zločine!

Foto: Matic Štojs Lomovšek

Razkrivamo ozadje delovanja osrednjih akterjev bosanske zgodbe o 15-odstotni proviziji oz. deležu podjetja IGES, predhodnika GEN-I, pod vodstvom Roberta Goloba. Zgodba o gradnji hidroelektrarn na reki Neretvi sega že v leto 2006, ko je bosanska vlada pod takratnim vodstvom Ahema Handžipašića in s privolitvijo predsednika predsedstva BiH Harisa Siljadžića leta 2008 izdala koncesijo za gradnjo dveh hidroelektrarn na zgornjem toku reke Neretve podjetju Intratrade, ki je bil v večinski lasti IGES. Ker je del bosanske javnosti in politike (Fahrudin Radončić, lastnik medija Dnevni avaz in eden najbogatejših Bosancev) nasprotoval temu, da bi sarajevska firma pod vodstvom direktorja Nihada Spahalića dobila posel, je ta padel v vodo po razkritem posnetku iz leta 2009. Vendar je jasno, da sta vso igro za Roberta Goloba vodila Nihad Spahalić in nekdanji župan Mostarja in bosanski poslovnež Safet Oručević. Oručević  izhaja iz velike družinske rodbine Oručević. Znano je, da so Zijo, Huso, Ibro, Ibrahim in Husnija Oručević izvajali vojne zločine v taborišču IV. OŠ Mostar. Husnija in Ibrahim sta bila obsojena na leto in pol ter leto dni zapora na sodišču v Haagu. Naključij pa pri tem ne zmanjka, saj iz družinskega debla Oručević izhaja tudi Elma Oručević, asistentka slovenske evropske poslanke Irene Joveve v Evropskem parlamentu v Bruslju.

Za lažje razumevanje celotne zgodbe najprej na kratko povzemimo zgodovino in nastanek GEN-I. Leta 2002 je dr. Robert Golob po odhodu z mesta sekretarja za energetiko v Ropovi vladi ustanovil zasebno podjetje Strela-G, ki je hitro pristalo pod streho Istrabenza pod vodstvom Igorja Bavčarja. S postavitvijo Bavčarja sta se strinjala tudi nekdanji direktor Istrabenza Janko Kosmina in nekdanji dolgoletni direktor Luke Koper Bruno Korelič. Prav ta dva sta bila v celotni zgodbi ključna za vodenje  poslov na področju energetike. Konec leta 2002 je Istrabenz s slabim milijonom evrov dokapitaliziral Golobovo podjetje in nastalo je podjetje Istrabenz energetski sistemi. Leta 2004 se je pridružilo še Gorenje in je nastalo podjetje Istrabenz-Gorenje pod vodstvom Roberta Goloba.

Leta 2006 je takratna Janševa vlada odkupila delež Gorenja in nastal je sedanji GEN-I s 50-odstotnim deležem države in Istrabenz energetski sistemi (IGES). Zakaj je to pomembno? Ker se je celotna bosanska zgodba odvijala med leti 2006 in 2009. Vse pa kaže, da je propadla po posnetku, objavljenem v Dnevnem avazu, ki ga lastniško obvladuje Fahrudin Radončić, eden najbogatejših prebivalcev Bosne in Hercegovine in eden ključnih igralcev v bosanski energetiki. Celotno igro so v resnici vodile stare “obalne strukture”. To je razkril tudi članek z naslovom “Nihad Spahalič, Intrade Energija: Bavčarjev trojanski konj dosegljiv na spletni strani Bhdani iz leta 2013”.

Družina Oručević vpletena v vojne zločine 
Na spornem posnetku sta se pojavila nekdanji mostarski župan Safet Oručević in direktor podjetja Intrade Nihad Spahalić. Oručević je v Mostarju ustanovil nevladno organizacijo, podprto s globalističnim kapitalom poslovnega kroga Georga Sorosa, poimenovano Center za mir in multietnično sodelovanje. Na spletni strani je še danes zapisano, da je direktor te organizacije. V uvodu v članek smo že napisali, da je del družinskega debla Oručevićevih izvedel vojne zločine v Mostarju, zaradi česar so bili obsojeni na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju Jugoslavije v Haagu. Ob tem je treba navesti, da v družinsko deblo Oručevićevih spada tudi Elma Oručević, asistentka slovenske evropske poslanke Irene Joveve.

Elma Oručević in Irena Joveva

Safet Oručević pa je tudi lastnik avstrijskega podjetja IUC Consulting GmbH s sedežem na Dunaju. Njegovo podjetje je sodelovalo s podjetji Poor, OMV, Vatech Hidro in številnimi drugimi. Ukvarja se predvsem z izgradnjo nepremičnin in energetskih projektov na področju jugovzhodne Evrope (območje nekdanje Jugoslavije).

V preteklosti je bil tudi lastnik komercialne televizijske postaje TV 1 (danes kanal O) in lastnik spletnih medijev vijesti.ba, 24sata.info, biznis.ba, energetika.ba in cuvajzdravlje.ba. Kot so nam povedali dobro obveščeni bosanski viri, je eden njegovih političnih igralcev nihče drug kot Valentin Inzko, nekdanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini. Znano je, da Inzko izhaja iz predela avstrijske Koroške in je bil odlična točka za vstop avstrijskih podjetij za gradnjo energetskih objektov v Bosni in Hercegovini.

Sporni posnetek je tudi predstavil del vsebine, da so se za posel dogovarjali Istrabenz energetski sistemi (IGES) in Oručevič, ki bi posel izpeljal prek avstrijskega OMV. Kot smo izvedeli, je prav Oručević tisti, ki že dlje časa drži škarje in platno nad celotnim balkanskim omrežjem OMV prek svojega podjetja.

Spahalić do posla na Neretvi prišel že leta 2006 brez javnega razpisa
Spletni medij Siol je razkril del poslovne preteklosti Nihada Spahalića. Zgodba o gradnji hidroelektrarn na zgornjem delu reke Neretve se je pričela že leta 2006. Takrat je bilo bosansko podjetje Intrade z večinskim lastništvom Istrabenzovega IGES-a pod vodstvom Roberta Goloba izbrano za izgradnjo hidroelektrarn na Neretvi. Težava se je pojavila, ker je bil del bosanske javnosti jezen na Slovenijo in ljubljansko NLB zaradi oškodovanja bosanskih varčevalcev v višini 100 milijonov takratnih nemških mark. Do tega posla naj bi Spahalić prišel s samoinciativno ponudbo brez razpisa, razkriva bosanski novinar Senad Pličan.

Ta je Spahaliča izzval 12. oktobra 2006 na tiskovni konferenci v sarajevski igralnici Collesium, Spahalić se je tedaj izgovoril, da bo ustanovljeno novo podjetje, kjer pa bodo slovenski partnerji imeli največ 2-odstotni lastniški delež. Spahalićevo ponudbo je sprejela bosanska vlada pod vodstvom Ahmeta Handžipašića. Tukaj so naleteli na prvo težavo. V primeru ustanovitve novega podjetja bi morala bosanska vlada ponoviti postopek za pridobitev koncesije za hidroelektrarni na reki Neretvi. A vse kaže, da je imela Spahalić odlične zveze v vrhu bosanske vlade, zato se je na bosanske zakone dobesedno požvižgal.

Spahalić je nekdanji trgovec z orožjem
Bosanski novinar Pličanin je še zapisal, da je Robert Golob človek, ki skupaj z nekdanjim sarajevskim trgovcem z orožjem Nihadom Spahalićem prek njunega skupnega podjetja Intrade Energija vodi projekt izgradnje hidroelektrarn na Neretvi. Zanimivo je, da je Spahalić pred tem prodal Šahinpašić banko državni Novi ljubljanski banki (NLB), v kateri je bil solastnik s “kontroverznim” bošnjaškim poslovnežem Senadom Šahinpašićem Šajem. Golob pa je se tudi sam hvalil, da je projekt Neretva njegovo življenjsko delo.

Na spletni strani Inforbiro smo našli članek medija Slobodna Bosna iz leta 2004 z naslovom “Intrade še naprej prodaja orožje”. V njem tako opisujejo, da je Nihad Spahalič prek družbe Intrade Consulting prodal granate za večcevni raketomet (VBR) tipa M-77 Oganj v vrednosti 2 milijona ameriških dolarjev. V poslu pa je sodelovalo ladjarsko podjetje Maha šped, v lasti Mileta Mahe, ki so ga kasneje tudi ubili. Le zakaj?

Zgodbo Intrade so odlično opisali novinarski kolegi na Siolu. Po prodaji Istrabenzu za 15 milijonov evrov se je sedaj znašla kot ena izmed hčerinskih družb v Petrolu. Ta se je leta 2020 preimenovala v Petrol Power d. o. o.

Luka Perš