fbpx

Ne gre za vodo, cilj levice je oblast

Poslanec SD Marko Koprivc. (Foto: STA)

“Treba je jasno povedati, da pri referendumu ne gre za nobeno vodo. Gre izumetničen ideološki boj, kjer so normalne meje komunikacije padle. Za svoje prepričanje nekateri blatijo svojo državo v tujini, briga njih voda, demokracija, mediji … Cilj je oblast in dostop do denarja,” so zapisali v stranki Dobra država in pravzaprav tudi povzeli vso resnico glede cirkusa, ki ga okoli referenduma zganjajo leve politične stranke in protivladni aktivisti. Še enkrat je treba ponoviti: ne glasujemo o podpori vladi, pač pa o skupnem dobrem.

“Pozivamo vse, da se v čim večjem številu udeležijo tega referenduma, ki bo, če bo dovolj glasov proti, preprečil zelo, zelo sporen zakon o vodah,” je ob oddaji glasu na predčasnem glasovanju pred nedeljskim referendumom poudaril poslanec SD Marko Koprivc in ob tem poudaril, da so vode naše največje bogastvo in brez vode, kot pravi tudi slogan SD, ni svobode. “Ta zmaga na referendumu bo zagotovo velika zaušnica vladi Janeza Janše, velika zaušnica vsem tem negativnim, upam si reči fašistoidnim praksam, ki se jih gre ta vlada, in bo prvi korak do svobode v Sloveniji,” je povedal vsaj delno resnico, čemu je referendum v resnici sploh namenjen.

Besede Koprivca so – razen, da gre za zaušnico vladi – seveda popolna izmišljotina. Zakon o vodah s spremembami v 14. in 37. členu namreč nedvoumno zaostruje pogoje za priobalno gradnjo. Po novem zakonu bo vladno ožanje priobalnega pasu za poljubne objekte onemogočeno, vsi objekti v priobalnem pasu pa bodo potrebovali vodno dovoljenje, ki ga izda Direkcija RS za vode. Enostavni objekti in objekti v javni rabi, ki doslej v priobalnem pasu niso bili dovoljeni, bodo po noveli lahko zgrajeni izključno pod pogojem, da nimajo negativnega vpliva na stanje voda, erozijo, poplavno varnost ali izvajanje javnih služb. Objekti v priobalnem pasu prav tako ne smejo ovirati prostega prehoda do vodnega telesa, saj je to po zakonu izrecno prepovedano, novela pa poleg vsega že omenjenega zagotavlja tudi izdatnejše financiranje za protipoplavno čiščenje vodotokov. Negativnih plati novele tega zakona z vidika varovanja voda ni. So zgolj izkrivljene interpretacije, zavajanja in laži. Če želimo zaostriti pogoje za varovanje pitne vode in poplavne varnosti, moramo torej glasovati ZA.

14. člen nedvoumno zaostruje pogoje za priobalno gradnjo
Pobudniki referenduma uporabljajo številna zavajanja, po drugi strani pa je tudi res, da je vlada pri izpodbijanju očitkov oziroma pri pojasnjevanju včasih premalo konkretna. Nekateri še sedaj ne razumejo, o čem se na referendumu v resnici sploh odloča, nekaterim pa je pač preprosto vseeno, saj gredo glasovat zgolj proti aktualni vladi in proti premierju Janezu Janši. Novela zakona sicer spreminja tri člene doslej veljavnega zakona o vodah, in sicer se 6. in 7. odstavek 14. člena  izbrišeta, 37. členu pa se dodata dve novi izjemi v prvem odstavku ter celoten odstavek s pogoji za pridobitev vodnega soglasja, ki je po novem potrebno za gradnjo teh izjem. 162. členu se doda 12. točka. 14. člen, ki definira priobalna zemljišča. Celoten doslej veljaven člen je dosegljiv na tej povezavi do zakona o vodah, a če povzamemo bistvo: 6. in 7. odstavek starega zakona govorita o tem, da ima vlada pod določenimi pogoji možnost skrčiti priobalni pas. Za skrčenje priobalnega pasu po tem členu pridobitev soglasja Direkcije RS za vode ni potrebno, kar pomeni, da je vlada doslej priobalni pas lahko krčila brez strokovnega pristanka. To odslej, s črtanjem teh dveh členov, ne bo več mogoče, saj vlada priobalnega pasu ne bo več smela krčiti. 14. člen torej nedvoumno zaostruje pogoje za priobalno gradnjo in jih ne olajšuje, kot trdijo nasprotniki zakona oziroma vlade.

Z novo zakonodajo se 37. členu dodaja nov (drugi) odstavek, ki pogoje za priobalno gradnjo zaostruje
Prvi odstavek 37. člena se po starem zakonu glasi: “Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za: 1. gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno infrastrukturo /…/, 2. gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih, 3. ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, 4. ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, 5. gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje posebne rabe vode nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, 6. gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in 7. gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.” Vse zgoraj navedeno se je po starem zakonu lahko gradilo brez pridobitve vodnega soglasja, kar pomeni, da nad dejanskimi vplivi teh posegov v okolje doslej nihče ni izvajal nadzora. Z novo zakonodajo pa se 37. členu dodaja nov (drugi) odstavek, ki pogoje za priobalno gradnjo zaostruje in se glasi tako: “Za posege iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti vodno soglasje, ki se izda, če: 1. ne gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, 2. se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, 3. se s tem ne poslabšuje stanje voda, 4. je omogočeno izvajanje javnih služb, 5. ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in 6. to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.”

Doslej je bilo v priobalnem pasu legalno graditi brez vodnega soglasja in nadzora Direkcije RS za vode
Odslej bodo torej vsi objekti v priobalnem pasu rabili vodno soglasje, ki ga doslej niso, pogoj pridobitve vodnega soglasja pa bo veljal tudi za dve novi izjemi, ki se z novelo dodajata vsem doslej veljavnim členom v prvem odstavku 37. člena. Novela ob strogih pogojih po novem dovoljuje tudi gradnjo objektov, ki se skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov, razvrščajo med enostavne objekte in gradnjo objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. Največja laž in zavajanje pobudnikov referenduma je, da je s tema dvema točkama ogrožena pitna voda in poplavna varnost – kar je povsem jasno, če preberemo vseh šest točk, ki pogojujejo, kaj vse morajo izpolnjevati objekti v priobalnem pasu, da se lahko pridobi vodno soglasje. Če bi kdorkoli rad gradil mimo zakonodaje, lahko to stori že sedaj. Medtem ko je bilo doslej v priobalnem pasu legalno graditi brez vodnega soglasja in nadzora Direkcije RS za vode, pa bo odslej to prepovedano. Če bo, katerikoli po novem zakonu dovoljen objekt, negativno vplival na stanje voda, ne bo dobil vodnega soglasja in tako ne bo smel biti postavljen. Torej je zopet nedvoumno: 37. člen novele zaostruje pogoje za priobalno gradnjo. “Na priobalnih zemljiščih bo onemogočena gradnja objektov zasebne rabe. Torej ne bo več vil, počitniških hiš in, kar je za okolje najbolj pomembno: ob vodah ne bo več tovarn, kot so bile doslej,” je izpostavil minister za okolje in prostor Andrej Vizjak.

Trditev, da bo odslej zaradi novozgrajenih objektov obala težje dostopna, je laž
162. člen niti ni sporen. Tretji odstavek, ki se spreminja, govori o tem, za kaj se smejo uporabljati sredstva Sklada za vode, k čemur se dodaja 12. točka: “izvajanja javnih gospodarskih služb iz prejšnjega člena, zgolj v primerih, ko sredstev za financiranje teh nalog ni mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov.” Kaj javne službe so, je navedeno v 161. členu doslej veljavnega zakona. Vlada je po tem členu novele za čiščenje vodotokov v letih 2021 in 2022 potrdila 17 milijonov evrov. Če novela zakona na referendumu pade, bo v vodo padlo tudi že potrjeno financiranje. Sedaj pa še zadnja velika laž pobudnikov referenduma, in sicer trditev, da bo odslej zaradi novozgrajenih objektov obala težje dostopna. To trditev na laž postavlja 38. člen zakona o vodah, ki ostaja nespremenjen in se glasi: “(1) Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča mora dopustiti vsakomur neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra, ter dopustiti splošno rabo vodnega ali morskega dobra, razen, če je na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču zgrajen objekt iz 5., 6. in 7. točke prejšnjega člena. (2) Raba priobalnega zemljišča, ki je neposredno povezana s splošno rabo (zadrževanje na priobalnem zemljišču in odlaganje predmetov za kopanje, potapljanje, drsanje, plovbo in podobno), je dovoljena, če se lastniku ali drugemu posestniku priobalnega zemljišča s takšno rabo ne povzroča škoda. (3) Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem ali morskem dobrem. /…/” Kdo nam torej laže?

Sara Bertoncelj