fbpx

[Javnomnenjska anketa] SDS ohranja najvišjo podporo, LMŠ tone, pri SD pa ni preboja zaradi radikalizacije

Stranka SDS. (Foto: sta)

Javnomnenjska anketa agencije Parsifal, ki je bila opravljena v obdobju od 12. oktobra do 15. oktobra, jasno kaže, da bi na parlamentarnih volitvah, če bi potekale to nedeljo, večina vprašanih glasovala za največjo koalicijsko stranko SDS. To je dokaz, da v težavnem kriznem obdobju dobro vodi državo. Ljudje znajo ceniti prizadevanja vlade, ki je z ustreznimi ukrepi ohranila številna delovna mesta (več 100 tisoč) ter poskrbela za ugodno gospodarsko rast. SDS za prebivalce Slovenije predstavlja trdnost, kakovosten program in jasno vizijo. Tektonski premiki se dogajajo tudi na področju oskrbe starejših, v zdravstvu in na področju varstva predšolskih otrok. Prav tako pa gre izpostaviti uspehe na diplomatskem parketu. 

Na vprašanje “Katero stranko bi volili v slovenski državni zbor, če bi bile volitve to nedeljo?” so vprašani odgovorili, da bi jih največ svojo podporo namenilo stranki SDS (20,7 odstotka), sledi SD (10,7 odstotka), Levica (6,3 odstotka), LMŠ (6,3 odstotka), SAB (3,3 odstotka), NSi (3,1 odstotka) in Gibanje Povežimo Slovenijo (3,1 odstotka). 35,7 odstotka volivcev je neopredeljenih.

Vir: Parsifal

Stevanoviću volitve ne bi bile naklonjene
Pod “drugo” pa je zajeto tudi stranka “Resni.ca” in vsa druga gibanja, ki se opredeljujejo kot proticepilska, proti PCT, ipd … Skupaj so prejeli 1,8 odstotka. Kot lahko jasno vidimo, Zoranu Stevanoviću parlamentarne volitve to nedeljo ne bi bile naklonjene. Med opredeljenimi bi SDS dobila 32,2 odstotka, SD 16,6 odstotka in Levica 9,8 odstotka. LMŠ bi prejela celo manj odstotkov glasov kot Levica, torej zgolj 9,7 odstotka, SAB 5,2 odstotka, NSi 4,9 odstotka in Gibanje povežimo Slovenijo 4,8 odstotka glasov.

Vir: Parsifal

Naslednji graf pa vključuje zgolj tiste vprašane, ki bi se zagotovo udeležili državnozborskih volitev. Med njimi bi jih največ – 25 odstotka podprlo SDS, sledi SD (14,3 odstotka), Levica (7,9 odstotka) in LMŠ (5,9 odstotka). Manjši delež glasov pa bi prejele še: stranka SAB (3,9 odstotka), NSi (3,5 odstotka) in Gibanje Povežimo Slovenijo (3,3 odstotka).

Vir: Parsifal

Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev (ocena 5) in so opredeljeni, bi jih največ 33,2 odstotka podprlo SDS, sledi SD (18,9 odstotka), Levica (10,5 odstotka), LMŠ (7,9 odstotka), SAB (5,1 odstotka), NSi (4,7 odstotka) in Gibanje Povežimo Slovenijo (4,4 odstotka).

Vir: Parsifal

Podpora SDS narasla
V nadaljevanju pa nas je zanimalo tudi nihanje podpore strankam skozi čas: Podpora SDS je v primerjavi s prejšnjim merjenjem narasla (s 23,5 odstotka na 31,3 odstotka) in je še vedno pred SD in Levico. Večini strankam je podpora padla. Iz drugega grafa pa je razvidno, da je po menjavi vlade prišlo do postopnega upadanja podpore LMŠ in v splošnem do rasti podpore SDS-u.

Vir: Parsifal

Vir: Parsifal

Iz spodnjega grafa pa je razvidno, kako je podpora posameznim političnim strankam nihala skozi čas. Izpostavljeni so trije datumi: 18. junij 2021, 3. september 2021 in 17. oktober 2021. Ob tem lahko opazimo, da je podpora stranki SDS na prvi datum znašala 18,8 odstotka, zatem padla na 15,4 odstotka in nazadnje zrastla kar na 20,7 odstotka.

Vir: Parsifal

V primeru LMŠ pa vidimo stalno upadanje podpore, vse od 11,6 odstotka, do 7,7 odstotka in nazadnje do 6,3 odstotka. V primeru Socialnih demokratov pa opažamo določeno konstanto, nihanja so zanemarljiva. Tako je podpora na prvi datum znašala 10,8 odstotka in ravno tako na drugi datum, na tretji pa upadla za desetinko odstotka.

Vir: Parsifa

Zgornji graf obravnava križanja med demografskimi in vsebinsko spremenljivko. Ob tem je zelo zanimiv podatek, da so moški bolj naklonjeni strankam SDS (27,7 odstotka), SNS (4,4 odstotka) in SMC (1,7 odstotka), pri ženski populaciji pa se zaznava večjo naklonjenost strankam: SD (11,9 odstotka), NSi (3,2 odstotka), DeSUS (4,3 odstotka), SAB (4,1 odstotka), Levica (8,7 odstotka) in LMŠ (7,5 odstotka).

Vir: Parsifal

Zanimiv je tudi podatek, da SDS najpogosteje podpirajo osebe v prvi starostni skupini (18-34 let), in sicer kar 26,2 odstotka, SD osebe starejše od 55 let (13,2 odstotka), prav tako NSi (4,5 odstotka) in razumljivo tudi DeSUS (5,1 odstotka). Denimo SNS in SMC pa beležita najvišjo podporo v srednji starostni  skupini (35-54 let), prva 3,9 odstotka, druga pa 2,3 odstotka. Tudi SAB ima največ podpore med najstarejšimi (4,8 odstotka), Levica v srednji starostni skupini (6,9 odstotka) in LMŠ prav tako med najstarejšimi (7,1 odstotka).

SDS uživa zaupanje, LMŠ tone, SD pa zaradi radikalizacije ne doživi preboja
V telefonsko raziskavo, ki je bila opravljena v obdobju od 12. oktobra do 15. oktobra, je bilo zajetih 707 anketirancev, od tega 49 odstotkov žensk in 51 odstotkov moških. Povprečna starost je znašala 52,6 leta, standardni odklon pa 15,4 leta. Največ anketirancev je bilo iz najstarejše starostne skupine (45 odstotkov), manj je bila zastopana srednja starostna skupina (37 odstotkov), najmanj pa najmlajša starostna skupina (18 odstotkov). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (31,8 odstotka), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (28,3 odstotka), 24,2 odstotka anketirancev ima poklicno šolo, 15,7 odstotka anketirancev pa dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja z vasi ali zaselka (54,5 odstotka), sledi mesto (28,3 odstotka) in manjši kraj (17,2 odstotka). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (25,2 odstotka), sledita Podravska (16,2 odstotka) in Savinjska regija (12,3 odstotka).

Predsednica SD Tanja Fajon (Foto: sta)

Iz ankete lahko sklepamo, da vladajoča stranka SDS navkljub vsem naprezanjem opozicije in njej ustrežljivih medijev, še naprej uživa najvišjo podporo med državljani. Ljudje ne nasedajo propagandi. Prav tako je jasno razvidno, da LMŠ počasi tone na dno, zato tudi nedavni podpis pogodbe o sodelovanju predstavnikov Kul opozicije, ki je dejansko histerični poskus te stranke po ohranitvi mesta v parlamentu in odraža strah pred morebitnim “novim obrazom” ter novo “slamnato stranko”, ki bo verjetno znova politična opcija enega samega akterja, brez razvejane infrastrukture na terenu, brez tradicije, brez podmladka, brez resnega programa s poudarkom na antijanšizmu in brez nabora kakovostnih kadrov, ki se bodo kot trop zbrali okoli “novega” liderja, ki to morda sploh ne bo. Obenem anketa jasno kaže, da ideološka radikalizacija stranke SD ne pripomore k njeni večji priljubljenosti, kot se je to zgodilo v času vlade Boruta Pahorja, ko je SD kazal večjo odprtost in manjšo ideološko ostrino.

Domen Mezeg