fbpx

Se Cvikl šali, ko govori o zadolževanju? Bil je namreč član vlade, ki je Slovenijo in prihodnje rodove rekordno zadolžila!

Milan M. Cvikl (Foto: STA)

“Zato odgovorno trdimo, da slovenske javne finance pod Janezem Janšo žalostno tonejo. In razni tonini in počivalški nosijo ob neodgovorni politiki ministra Širclja in pomoči poslancev DeSUS polno odgovornost za tovrstno delovanje. Čas je, da se veseljačenje ustavi in da – podobno kot ob zadnjem referendumu – damo na volitvah rdeči karton neodgovorni in zapravljivi tretji Janševi vladi,” je zapisal Milan M. Cvikl, predsednik strokovnega sveta SD za finance, razvoj in kohezijo ter nekdanji član Evropskega računskega sodišča. Toda v nadaljevanju si boste prebrali, da so kljub črnogledim napovedim Cvikla in levega dela parlamentarne opozicije podatki za Slovenijo zelo ugodni. To kažejo evropski kazalci o zelo nizki stopnji brezposelnosti in napovedani gospodarski rasti. 

Milan M. Cvikl je eden tistih posameznikov v Sloveniji, ki se je vedno znal prodati za svoje osebne cilje, zato je bil oportuno vedno na strani tranzicijskega omrežja. Svojo politično pot je pričel v Ropovi vladi, ko je 20. aprila 2004 postal minister brez resorja, pristojen za evropske zadeve. Po porazu Liberalne demokracije Slovenije na parlamentarnih volitvah leta 2004 je postal poslanec LDS, kasneje pa je na sredini mandata prestopil k Socialnim demokratom. V kampanji pred parlamentarnimi volitvami leta 2008 je bil eden osrednjih eksekutorjev na Janeza Janšo pri aferi Patria.

Zasluge za politično uničevanje nasprotnikov na desnici je Cvikl hitro unovčil. V Pahorjevi vladi je postal njen generalni sekretar. Leta 2010 je po političnih zaslugah na levici postal še član Evropskega računskega sodišča z več kot 20 tisoč evri mesečne plače in ostalimi privilegiji. Tam je bil do leta 2017, ko je postal eden izmed direktorjev Evropske banke za razvoj do leta 2020. Sedaj se predstavlja kot eden izmed podpredsednikov Jadranskega sveta, ki sta ga ustanovila Dejan Novaković in dolgoletni tranzicijski bankir Marko Voljč. Med podpredsedniki organizacije najdemo tudi nekdanjega ministra Črne gore za turizem Andrijo Pejoviča in Cviklovega prijatelja, nekdanjega ministra za delo v Ropovi vladi Vlada Dimovskega.

Milan M. Cvikl je del ekipe Jadranskega sveta, ki ga je ustanovil Marko Voljč, dolgoletni bankir v NLB. (Foto: Posnetek zaslona)

Cvikl seje apokaliptične napovedi o finančnem kolapsu Slovenije
Milan M. Cvikl daje zelo rad videz relevantnega mednarodnega finančnega strokovnjaka. Tako pri stranki Socialni demokrati opravlja nalogo predsednika strokovnega sveta za finance, razvoj in kohezijo. V najnovejši analizi stanja slovenskih javnih financ je v svojem dolgoveznem tekstu zapisal, da sedanja vlada katastrofalno upravlja z javnimi financami in se visoko zadolžuje. To je podkrepil s podatkom, da se Slovenija zadolžuje po 5,2 odstotni točki. Kot najbolj alarmantno je navedel, da bo primanjkljaj že konec julija 2,7 milijardi evrov, do konca leta pa 4,6 milijarde evrov. Cvikl se pri svoji analizi izgovarja na podatke Eurostata, a je kot kaže spregledal pozitivne kazalce, ki jih Sloveniji namenjajo ostale institucije Evropske unije. Cvikla pa naj spomnimo, da je bila Pahorjeva vlada med tistimi, ki je Slovenijo poleg vlade Alenke Bratušek zadolževala po najdražjih obrestnih merah. Da drugih škodljivih ukrepov za gospodarstvo niti ne omenjamo, saj je bila Slovenija država, ki se je najdlje pobirala po svetovni recesiji.

Bežni javni podatki dokazujejo, da je bil Cvikl pri svojih napovedih preveč črnogled in politikantski. Tako Slovenija beleži eno najnižjih brezposelnosti med vsemi članicami EU. Enako nam je napovedana solidna gospodarska rast, ko smo v lanskem letu utrpeli manjši upad BDP, kot se je napovedovalo. Le z ukrepi sedanje vlade se je rešilo do 300 tisoč delovnih mest v gospodarstvu.

Slovenija je tudi učinkovito pričela porabljati prejeta evropska sredstva za obdobje 2021–2027. V letu 2020 je slovenska vlada izpogajala več kot 10 milijard evrov. Naša država je tudi med prvimi državami, ki jim je Evropska unija letos julija prižgala zeleno luč za izvedbo projektov. Cvikl in levi del opozicije opozarjajo, da se Slovenija brezglavo zadolžuje. Pri tem so zamolčali, da se je Slovenija za svoje izdane obveznice za prihodnjih petdeset let zadolževala po 0,8 odstotni negativni obrestni meri. To pomeni, da Slovenija ne bo več plačala vsakoletnih obresti, ampak jih bodo tisti, ki bodo odkupovali slovenske obveznice. To je le nekaj podatkov, ki jih je Cvikl v svoji analizi pozabil omeniti. S tem pa se bo nižal dolg države.

Miro Senica, Katarina Kresal, Milan M. Cvikl in Cviklova partnerka Jerca Cvikl Legan (Foto: Facebook)

Cvikl predava o zadolževanju, a sam ni plačal dela podizvajalcev za svojo graščino in preživnine svojim otrokom
V politiki se večkrat zlorablja beseda zadolževanje. Kapitalistični sistem je naravnan tako, da temelji na funkciji zadolževanja. A v današnjem poslovnem svetu je pomembno, po kakšni obresti meri se zadolžuje država. Sedanja vlada se zadolžuje po rekordno nizkih obrestnih merah. Dobro se je spomniti, da se je Slovenija zadolževala po pet-, šest-, sedem- ali osemodstotni obrestni meri. Zaradi napak pri zadolževanju preteklih levih vlad mora biti v proračunu vsako leto zajamčena vsaj milijarda evrov za poplačilo obrestne glavnice. Z ugodnim zadolževanjem pod trenutno vlado se bodo v prihodnje spremenile tudi te smernice.

Cvikl in ostali politični igralci na levici pozabljajo, komu je sedanja vlada namenila sredstva pri svojem zadolževanju. Nobena država na svetu ne more funkcionirati brez zadolževanja, saj na globalni ravni tako deluje današnji sistem. Je pa bistveno, kam se sredstva namenijo in kako se obrnejo. V času finančne krize je tako Pahorjeva kot kasneje vlada Alenke Bratušek vložila šest milijard v t. i. dokapitalizacijo bank. S tem denar ni prišel do ljudi, ampak do ustanov, da so lahko skrili številne zlorabe ter nadaljevali s svojo staro zgrešeno politiko.

Sedanja oblast se je zaradi najhujše zdravstvene situacije bila prisiljena zadolžiti. To so storile tudi druge države v Evropi, Aziji, Južni, Srednji in Severni Ameriki. Vlada na oblasti je to izvedla tako, da je večina teh sredstev prišlo do sodržavljanov. S prejetim zneskom se je ponovno spodbudila potrošnja, kar je bistveno za uspešno delovanje države. S tem pa smo utrpeli manjši upad BDP-ja od napovedanega.

Kritike, da so nekateri prejeli previsoke korona dodatke, so lahko upravičene. Pozablja pa se, da tisti, kdor ima več, lahko tudi več potroši. O tem bi lahko več povedal tudi Cvikl sam. “Strokovnjak za zadolževanje” bi lahko opisal svoje primer, kako je pred leti podizvajalcu, podjetju Klajder za zaključena dela v gradbeništvu ostal dolžan več kot 50 tisoč evrov zaradi gradnje svojega dvorca pod hribom na Ljubljanski grad. Enako si je v čudnih okoliščinah uredil kredit v višini 900 tisoč evrov. Cvikl se je zadolžil tudi v lastni družini, saj ni poskrbel za plačevanje preživnine takrat svojima mladoletnima otrokoma.

Luka Perš