fbpx

Veleposlaništvo in pristojni organi v Sloveniji niso ponudili nikakršne pomoči svojemu državljanu

Foto: STA

Kolikor je meni znano, se nihče od pristojnih ni konkretno odzval na sankcije in grožnje, ki jih je Iran izrekel proti meni zaradi zavzemanja za zaščito človekovih pravic in svoboščin v Iranu,” nam je povedal evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je eden izmed dvanajstih posameznikov, proti katerim je Iran lani oktobra uvedel sankcije in jim prepovedal vstop v državo. Medtem ko je predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola še isti dan z video izjavo na Twitterju te grožnje ostro obsodila in zagotovila podporo Evropskega parlamenta, je zunanje ministrstvo Tanje Fajon zgolj izrazilo zaskrbljenost zaradi slabšanja stanja človekovih pravic v Iranu.

Spomnimo, Iran je oktobra lani uvedel sankcije proti osmim institucijam in 12 posameznikom iz Evropske unije. Šlo naj bi za povračilni ukrep Teherana zaradi sankcij, ki jih je povezava uvedla proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov in smrti Mahse Amini. Med sankcioniranimi poslanci evropskega parlamenta je tudi dr. Milan Zver, ki je sopredsedujoči v parlamentarni skupini prijateljev svobodnega Irana. S sankcijami je Teheran tem osebam in institucijam prepovedal vstop v državo. “Treba se bo vprašati, kaj to pomeni; mislim pa tudi, da se mora vključiti slovenska politika, torej zunanje ministrstvo, da tudi oni povedo svoje stališče,” je takrat za Delo povedal Zver in dodal, da te grožnje niso kar tako – navsezadnje so skupino, na katero letijo sankcije, označili za teroriste, kar je “kar malo grozeče”.

In kako se je odzvalo naše zunanje ministrstvo, kako je zunanja ministrica Tanja Fajon odreagirala na sankcije, ki jih je Iran uvedel proti evroposlancu Zveru? “Ministrstvo za zunanje zadeve se je odzvalo samo z izjavo za javnost, da z zaskrbljenostjo spremlja slabšanje stanja človekovih pravic v Iranu,” nam je povedal Zver in pojasnil, da naj bi predsednik vlade Robert Golob sicer pozval iranskega odpravnika poslov na zagovor, v katerem naj bi izrazil ogorčenje nad usmrtitvami iranskih protestnikov. “Kolikor je meni znano, pa se nihče od pristojnih ni konkretno odzval na sankcije in grožnje, ki jih je Iran izrekel proti meni zaradi zavzemanja za zaščito človekovih pravic in svoboščin v Iranu,” je še pojasnil.

Evropski poslanec dr. Milan Zver (Foto: STA)

Med pogovorom z varnostno službo EP je bilo izraženo začudenje, da veleposlaništvo in pristojni organi v Sloveniji niso ponudili nikakršne pomoči svojemu državljanu
Samo za primerjavo – predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je še isti dan, ko so bile uvedene sankcije iranskega režima proti poslancem, z video izjavo na Twitterju te grožnje ostro obsodila in zagotovila podporo Evropskega parlamenta. Prav tako so varnostne službe Evropskega parlamenta ponudile svetovanje in pomoč. “Naj še to omenim, da je bilo med pogovorom z varnostno službo EU parlamenta izraženo začudenje, da veleposlaništvo in pristojni organi v Sloveniji niso ponudili nikakršne pomoči svojemu državljanu,” je še opozoril Zver. Evroposlanca smo tudi vprašali, zakaj po njegovem mnenju Fajonova ni poklicala iranskega ambasadorja na zagovor – to je namreč osnovni diplomatski inštrument, ki bi se moral izvesti ob takšnem škandalu. “Tako je, toda to vprašanje bi morali nasloviti na zunanjo ministrico,” je odgovoril.

Torej se slovenska država Slovenija obnaša mačehovsko do poslanca v primerjavi z EU institucijami? Po Zverovih besedah je vsekakor skrajno nenavadno, da se niti pristojno ministrstvo ne odzove na grožnje, ki so bile izrečene slovenskemu državljanu, ki je hkrati tudi demokratično izvoljeni predstavnik v Evropskem parlamentu. Prepričan je, da je to nevaren precedens – pasivnost slovenskih organov pošilja nedvoumen signal avtoritarnim režimom, da lahko brez posledic ogrožajo slovenske državljane in njene demokratično izvoljene predstavnike. Zelo verjetno bi bila reakcija drugačna, če bi bile sankcije izrečene proti poslancu iz drugega političnega pola. “Želim si, da bi živeli v državi, kjer bi bilo bilo zavedanje na taki ravni, da bi vsakokratna oblast delovala nediskriminatorno in zaščitila svojega državljana in izvoljeno politično funkcijo pred tovrstnimi grožnjami ne glede na to, kateremu političnemu polu pripada,” je komentiral Zver.

Iran postaja vse močnejši akter, ne le v regiji
Iran ustvarja svojo mrežo, celo v Latinski Ameriki, kjer je vmešan v mnoge kriminalne dejavnosti na področju mamil, prodaje orožja in pranja denarja, je pojasnil Zver ter nadaljeval, da Iran tudi sodeluje z državami, ki so povezane s Forumom Sao Paulo. Aktivno sodeluje tudi v vojni v Ukrajini, seveda na strani Vladimirja Putina. Tudi notranje razmere zlasti na področju človekovih pravic so resnično alarmantne. Na desettisoče protestnikov je bilo zaprtih, na stotine pobitih. “Zaradi tega so se mi dobesedno zasmilili in sem jim pomagal na vse možne načine, tudi z organizacijo prireditev v Evropskem parlamentu ipd. Pomagal sem gibanju Friends of Free Iran, da je lahko evropski in svetovni javnosti povedalo resnico, kaj se dogaja v Iranu. To, da nas je iranski režim sedaj dal na listo teroristov, pa je absurdno,” je poudaril Zver in opozoril še na to, da so na januarskem plenarnem zasedanju sprejeli pomembno resolucijo, s katero se je Evropski parlament ostro odzval na usmrtitve v Iranu.  Pozval je iranski režim, naj nemudoma preneha z usmrtitvijo protestnikov, nasilnim zatiranjem protestov in izpusti vse zagovornike človekovih pravic. Svet in države članice je pozval, naj Islamsko revolucionarno gardo in njene pomožne sile dodajo na seznam EU za področje terorizma. Iranski režim s pomočjo Islamske revolucionarne garde (IRGC) izvaja strašen genocid nad svojimi državljani. Od leta 2019, ko so se začeli protesti v Iranu, je IRGC po poročanju mednarodnih organizacij, ki spremljajo dogajanje, umoril že več kot 1500 protestnikov. IRCG iranski režim uporablja za izvajanje terorističnih napadov po svetu, tudi v Evropi.

“V Ministrstvu za zunanje zadeve razumemo sankcije proti osmim institucijam in dvanajstim posameznikom iz Evropske unije, med njimi tudi izvoljenemu slovenskemu predstavniku Evropskega parlamenta evroposlancu dr. Milanu Zveru, kot izključno politično motivirano dejanje in ga kot takega v celoti zavračamo. Podpora mirnim prizadevanjem Irank in Irancev za človekove pravice ne more in ne sme biti razlog za kakršno koli sankcioniranje oseb in institucij. Iranske sankcije so neutemeljene in tako po svoji naravi diametralno nasprotne omejevalnim ukrepom Evropske unije zoper izbrane posameznike in institucije v Iranu, ki temeljijo na trdnih dokazih o kršitvah človekovih pravic. Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je 28. oktobra 2022 o zadevi po telefonu govorila z visokim predstavnikom Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepom Borrellom, ministre držav članic Evropske unije pa je s stališči Republike Slovenije seznanila na zasedanju Sveta za zunanje zadeve 14. novembra 2022. Nezadovoljstvo nad uvedbo sankcij proti evroposlancu dr. Milanu Zveru ter drugim posameznikom in institucijam iz Evropske unije je Ministrstvo za zunanje zadeve preneslo tudi začasnemu vodji veleposlaništva Islamske republike Iran v Ljubljani. Ob tej priložnosti je bilo posebej izpostavljeno svarilo pred neodgovorno uporabo izraza “podpora terorizmu”, ki nosi močno sporočilo in lahko povzroči neželene posledice,” so se na naša vprašanja odzvali na ministrstvu.

Sara Bertoncelj