Ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov: Ko se v letu 2020 nekateri v Sloveniji še vedno klanjajo komunističnim klavcem!

Tako so se v vodstvu SD poklonili revolucionarju Borisu Kidriču. (Foto: FB)

Glede na to, da so vsi trije totalitarni sistemi, tako fašizem, kot tudi nacizem in komunizem, v dvajsetem stoletju pustošili po slovenskem ozemlju, bi človek pričakoval, da bo slovenski narod sposoben enotno obsoditi vse tri totalitarne sisteme, ki so povzročili nemalo gorja. Kljub temu, da se piše leto 2020, pa lahko opazimo, da jugonostalgiki tega nikakor niso sposobni priznati, saj ne izgubijo nikakršne priložnosti, da se poklonijo simbolu rdeče zvezde, ki se nahaja na tankih agresorske vojske JLA. Stranka SD pod vodstvom evropske poslanke Tanje Fajon namreč ne izgubi priložnosti za klanjanje krvavim revolucionarjem.

Na današnji dan, ko se spominjamo tragične preteklosti Evrope in s tem tudi naše domovine Slovenije, je pomembno, da obsodimo vse totalitarne režime po enakih kriterijih. Prav bi bilo, da se tudi Slovenija sooči s kršitvami človekovih pravic, ne glede na to, kdo jih je zagrešil. Toda leve vlade, ki so večino časa na oblasti, za to žal nimajo posluha, zato ne čudi, da je vedno več javnih zborovanj in prireditev, na katerih se časti komunizem, ki je odgovoren za kar 100 milijon žrtev.

Evropski parlament je aprila 2009 sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, na podlagi katere 23. avgust obeležujemo kot Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Datum ni bil naključno izbran, kajti na ta dan leta 1939 sta nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza sklenili Ribbentrop-Molotov pakt o nenapadanju in hkrati izrazili svoje interese v Evropi.

Spomnimo. Le nekaj dni pred uradnim začetkom II. svetovne vojne sta dve totalitarni državi, predstavnici režimov, ki sta v 20. stoletju povzročili najhujše zločine proti človeštvu, sklenili pakt o nenapadanju in si razdelili svoje interese v Evropi. V okviru pakta je namreč  tajni protokol, ki je določil interesna območja obeh držav in je predvideval medsebojno podporo pri okupaciji sosednjih ozemelj.

Socialdemokrati še vedno poveličujejo totalitaristične morilce
Pogodbo o nenapadanju sta v Hitlerjevem in Stalinovem imenu podpisala nemški zunanji minister Joachim von Ribbentrop in ljudski komisar za zunanje zadeve Vječeslav Mihajlovič Molotov v noči s 23. avgusta na 24. avgust 1939. Sodelovanje med komunistično Sovjetsko zvezo in nacistično Nemčijo se je prenehalo junija 1941, ko je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo. Čeprav je Sovjetska zveza čez noč pristala na bregu zaveznikov, pa se način njunega vojskovanja in delovanja ni razlikoval. Obe sta se posluževale izjemno krutih metod.

Kljub temu, da so komunisti državljansko vojno izkoristili za totalitaren prevzem oblasti in povzročili zločine proti človeštvu, globoka zakoreninjenost komunizma vpliva na to, da mnogi leta 2020 še vedno ne zmorejo obsoditi dejanj komunistov. Temu primerno obsojajo le kruta dejanja fašistov in nacionalsocialistov. Nič čudnega tako ni, da v Sloveniji nikakor niso bili sposobni sprejeti in podpreti Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu. S to držo smo tako pokazali, da vseh žrtev totalitarizmom ne jemljemo enako in kot taki navzven ne kažemo spoštovanja evropskih vrednot.

Stranka SD se v letu 2020 še naprej klanja klavcem!?
Prizori, kot je klanjanje Socialnih demokratov pred spomenikom enega največjih klavcev v zgodovini Slovenije Borisa Kodriča, so nam lahko le v sramoto. Kidrič se je namreč v zgodovino zapisal kot začetnik krvave revolucije, in sicer že leta 1941, ko je v imenu CK-KPS ukazal pokol vseh ideoloških nasprotnikov, med drugim vseh voditeljev OF, ki so pripadali kakšni meščanski smeri, veleposestnikov, kapitalistov, industrialcev, kulakov, voditeljev in funkcionarjev meščanskih strank, ki niso bili na delu v OF ali NOV, voditeljev bele garde, voditeljev plave garde, intelektualcev, študentov in kavarniških politikov ter nekaterih duhovnikov, kar naj bi predstavljalo tako imenovan boj proti okupatorju.

Foto: Twitter

V normalni družbi povojni poboji, politično montirani procesi ter izvensodno pobijanje nedolžnih ljudi nikakor ne morejo biti sprejeti kot nekaj sprejemljivega. Povojni poboji, kjer se ni prizanašalo otrokom in ženskam, pa žal še danes predstavljajo nerazčiščeno rano na slovenski zemlji. Ker je zgodovina najboljša učiteljica, je prav, da ob današnjem spominjanju tragične preteklosti izrazimo enako mero kritičnosti do totalitarizmov in obžalovanja do žrtev, ki so jim bile sistematično kršene človekove pravice ne glede na to, kdo je tisti, ki jih je zagrešil. Molk in sprenevedanje namreč nikdar ne prinesejo sprave.

Nina Žoher