fbpx

Od bizarnega k najbizarnejšemu: Socializirali bi menstrualne higienske pripomočke!

Foto: Kolaž Demokracija

Stranka SD je zakladnica, boljše rečeno koš vseh bizarnosti, ki se jih spomnijo “na zahodu”. Tako so se zdaj spomnili, da bi prav oni lahko bili glasniki ideje o socializaciji higienskih vložkov “na teh prostorih”. Da, prav ste slišali. Od nekod so pripeljali evropsko študijo, ki naj bi dokazovala, da so ženske vedno bolj revne in iz tega izpeljevali, da je treba socializirati higienske vložke na račun vseh davkoplačevalcev.

Opozicija naj bi po uveljavljenih pravilih demokracije skušala z boljšimi idejami ter programom prepričati volivce, da imajo boljše razvojne modele kot vladna opcija. Če to velja za slovensko levo opozicijo presodite sami, toda poslanca SD Meira Hot in Marko Koprivec sta sila resno predstavila projekt državnega kritja higienskih vložkov za ženske, bojda podprt z evropskimi študijami.

Poglejmo, kako njuna pisna pobuda vladi izgleda. Poslanka in poslanec sta uvodoma v obrazložitvi pobude izpostavila, da je stopnja tveganja revščine v Sloveniji pri ženskah za skoraj tri odstotke večja kot pri moških (ženske 13 odstotkov, moški, 10,9 odstotkov), položaj žensk pa se po njunem mnenju nesorazmerno poslabšuje z vsako krizo, tudi s tokratno zdravstveno, kar po njunem mnenju terja odziv na več področjih.

Naprej v socializem
Hotova in Koprivc sta opozorila, da se vsaka deseta ženska v Evropski uniji sooča z omejenim dostopom do menstrualnih higienskih pripomočkov – higienskih vložkov, tamponov ali menstrualnih skodelic, tudi zdravil proti krčem. “Marsikatera družina, dekleta so mnogokrat prisiljene tehtati med nakupom menstrualnih higienskih pripomočkov ali nakupom osnovnih potrebščin, na primer hrane, čeprav oboje predstavlja nujo za zdravo življenje ženske. S takšnimi stiskami so dnevno soočene organizacije, ki izvajajo programe za ranljive skupine in socialno šibke,” sta opozorila in dodala, da tudi mnoge nevladne organizacije ter posameznice in posamezniki z javnimi pobudami vse bolj izpostavljajo potrebo po naslavljanju omenjene problematike ter nadaljnjih korakih za izboljšanje položaja deklet in žensk v družbi nasploh.

Komentar: Med revščino v Sloveniji in statističnimi podatki o nedostopnosti menstrualnih higienskih pripomočkov je velik jez, ki ga je potrebno preskočiti. Kolikor vemo tako v Sloveniji kot v SD-ju izjemno ljubi “jedrni Evropi”, dostopnost omenjenih pripomočkov zagotavlja trg. Na to se je odzval tudi Tomaž Štih ali Libertarec.

Ob tem sta izpostavila, da strošek za nakup menstrualnih higienskih pripomočkov na leto v povprečju do 100 evrov. “To pomeni, da mlado žensko zgolj v času njenega šolanja pripomočki stanejo od 1000 evrov navzgor. Po dostopnih informacijah naj bi se bilo vsako deseto dekle, zaradi nedostopnosti primernih higienskih pripomočkov, primorano posluževati toaletnega papirja, nogavic, vate, le enega tampona na dan ali enega vložka v več dneh. Kot opozarja zdravstvena stroka ima to lahko resne, dolgoročne zdravstvene posledice,” sta opozorila.

Komentar: 8 evrov na mesec se sliši drugače kot 1000 evrov “v času šolanja”, kajne? Če povprečna deklica prvo menstruacijo dobi pri 12 ih letih, obvezno se pa šola do 18. leta, njihov izračun ne gre skupaj. Kot kaže sta mislila še 4 leta faksa ali nekaj takega. Če ja, bo treba stroške povišati. Povprečna Slovenka študira osem let.

Kje se konča seznam zastonjkarstva?
Posledica nezmožnosti nakupa higienskih pripomočkov je, po besedah Hotove in Koprivca, tudi izostajanje od pouka, kar pomeni, da so v obdobju petih let dekleta kar 145 dni manj pri pouku kakor fantje. Ob tem sta opozorila, da je po podatkih evropskega inštituta za zdravje žensk iz leta 2018, približno 30-50 odstotkov deklet že manjkalo pri pouku športne vzgoje ali ni bilo fizično aktivnih prav zaradi nedostopnosti menstrualnih higienskih pripomočkov v šoli. “Nedopustno je, da mladi izpuščajo del izobraževalnega procesa, kar je za več kot 1,8 milijarde svetovne populacije običajen del življenja,” sta bila kritična.

Komentar: Koliko povprečna deklica od konca osnovne šole in do konca šolanja porabi za cigarete? Kako ta vsota vzdrži kriterije hiperboliziranja proti osmim evrom na mesec za higienske pripomočke?

Razlog tako bizarnemu predlogu je lahko vnema posnemanja zahoda, nastopaštvo, sindrom pravičniškega bojevnika in – “imeti nekaj za bregom”- Po domače, pod krinko javnega dobrega v ozadju pripravljati nek “biznis”.

Aleš Ernecl