fbpx

Oddelek za krajinsko arhitekturo se je vključil v kampanjo proti noveli zakona o vodah – podpisana pa Ana Kučan!

Ana Kučan. (Foto:STA)

Referendum zakona o vodi je dokaz, da nasprotniki uporabljajo vsa sredstva, da bi zakon padel. Poleg neokusnih reklamnih spotov z Vidom Valičem je svoj glas dvignila še “stroka” pod vodstvom Ane Kučan, hčerke Milana Kučana. Svoje mnenje so objavili pod imenom Oddelek za krajinsko arhitekturo objavili na družabnem omrežju Facebook.

Z referendumom o vodi želijo levi del opozicije in osrednji mediji pokazati, da bo v primeru zmage zagovornikov zakona, padla trenutna vlada. Na to se je že odzval predsednik vlade Janez Janša, ki je povedal, da bo v primeru poraza, obveljala stara ureditev. Prav ureditev pod prejšnjimi levimi vladami pa je pripeljala do tega, da imamo v določenih predelih Slovenije, težave s pitno vodo in pozidan celoten priobalni pas ob rekah, jezerih in morju.

Morala se je aktivirati tudi hčerka Milana Kučana in nekdanja žena Branimira Štruklja, Ana Kučan – prodekanja za področje krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti. Poleg nje so pod obširnim tekstom na profilu Oddelka za krajinsko arhitekturo proti zakonu podpisani še Barbara Kostanjšek, predsednica Društva krajinskih arhitektov Slovenije, Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, Uroš Lobnik, predstojnik Oddelka za arhitekturo na mariborski univerzi ter dekan Fakultete za arhitekturo Matej Blenkuš, koordinator Mreže za prostor Marko Peterlin in Maja Simoneti iz Inštituta za politike prostora.

“Stroka” se oglaša takrat, ko hoče desnosredinska vlada popraviti napake prejšnjih levih vlad
Podpisani med drugim ugotavljajo, da novela Zakona o vodi, nima ustreznih varovalk za preprečevanje degradacije vodnega in obvodnega prostora, ki v svoji pestrosti in ohranjenosti predstavlja ključno značilnost naše izjemne in enkratne krajine. Zanimivo, da se strokovnjaki oglašajo sedaj, ko ministrstvo za okolje in prostor pod vodstvom ministra Andreja Vizjaka hoče popraviti tiste dele, kjer je veljavni zakon šibak.

Zanimivo, da se “stroka” množično oglaša vedno, ko želi določene spremembe doseči desnosredinska vlada. Vendar se je izkazalo, da želijo levi politični pol in z njimi povezana stroka ter civilna stroka le braniti stare privilegije. Tako smo predstavili primer postavitve podjetja poslanca SAB Marka Bandellija, ki je po novi zakonodaji ne bi moral zgraditi. Enako vsa težka industrija v času nekdanje države, ko so se na vodo in okolje dobesedno požvižgali.

Onesnažena voda z Jesenic. Zanjo so odgovorni kadri SD, a to Ane Kučan ne moti. (Foto: Bralec Nova24tv)

Enako je primer iz Maribora predstavil predsednik Mestnega odbora NSi Maribor Bernard Memon, ki je pokazal na primer pozidave Limbuškega nabrežja v Mariboru. Podporo zakonu o vodi so izrekli tudi župani nekaterih slovenskih občin. Župan občine Vrhnika Danijel Cukjati je tudi prepričan, da bi se z novim zakonom preprečila gradnja nevarnih obratov ob samih vodotokih in bi se namenilo več denarja za urejanje vodotokov.

“Nov zakon namenja tudi več denarja za urejanje vodotokov, ki pri nas še vedno poplavljajo, zato bo novi zakon prispeval k večji varnosti pred poplavami,” je izpostavil župan občine Brežice Ivan Molan“Občine imamo sedaj veliko težav pri umeščanju javne infrastrukture v nenevarna priobalna zemljišča vodotokov. Gre za poleti hladna področja, kamor bi lahko umestili rekreativne javne površine, površine za oddih in počitek ter tudi otroška igrala in kolesarske poti. Omenjene umestitve niso nevarne za visoke vode in so namenjene ljudem in novi zakon bo to omogočal,” je pojasnil župan občine Gorenja vas – Poljane Janez Milan Čadež.

S fotografije je jasno razvidno, da na zemljišču podjetja Bandelli Group obstajajo objekti, ki so od vodnega zemljišča oddaljeni manj kot 15 metrov. S spremembo Zakona o vodi se to v prihodnje več ne bi moglo zgoditi.  (Foto: Atlas voda)

Kot smo že večkrat poudarili, želi ministrstvo za okolje in prostor s spremembami Zakona o vodah dodatno obvarovali priobalni pas, pitno vodo in biodiverziteto, zakon pa namenja 17 milijonov evrov tudi za prepotrebno vzdrževanje vodotokov in zagotavljanju poplavne varnosti. Velikokrat so zagovorniki zakona o vodi poudarili, da novi zakon ne ogroža pitne vode, ampak jo dodatno ščiti in varuje. Tranzicijske elite so do sedaj izkoriščale vse luknje in gradile objekte vsepovprek. To se sedaj ustavlja. To je glavna težava, ki boli KUL in njihovo civilno družbo in stroko. Na čelu z Ano Kučan.

Luka Perš