fbpx

Okoljski kruhoborci bili ob Jankovićevem rovarjenju s kanalizacijo po vodovarstvenem območju tiho kot miši

Nevladne organizacije ob gradnji kanalizacije na zajetju pitne vode v Ljubljani niso protestirale.

Državni zbor je v torek, 30. aprila 2021 s 44 glasovi za in 38 proti potrdil novelo zakona o vodah. V vseh poslanskih skupinah so pozdravljali krepitev sredstev za redno vzdrževanje in upravljanje vodotokov, v opoziciji pa so bili kritični do sprememb pri posegih na priobalna zemljišča. Kritiki te novele opozarjajo, da bo gradnja objektov na priobalnih zemljiščih močno olajšana, minister za okolje in prostor Andrej Vizjak pa trdi nasprotno, z novelo se možnost graditve objektov na priobalnem pasu oži in ne širi: “Ni več možno zidati na priobalnem zemljišču zasebnih objektov temveč zgolj objekte, ki so namenjeni vsem, slehernemu izmed nas. Torej se pogoje zaostruje.” 

Mi ne širimo nabora objektov, ki jih je možno postaviti na priobalnih zemljiščih, ampak ga ožimo,” je zatrdil minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Po do sedaj veljavni zakonodaji je bilo namreč z oženjem priobalnega pasu mogoče na obalah in bregovih graditi tako objekte javne kot zasebne rabe, po novem pa naj bi bilo to možno le za objekte javne rabe. Okoljsko in gospodarsko ministrstvo sta se sicer prejšnji teden odločili, da iz novele izvzameta enega od spornih členov, ki bi s spremembo 69. člena aktualnega zakona, omogočil gradnjo objektov in naprav, ki uporabljajo nevarne snovi, na vodovarstvenem območju. Na ministrstvu za gospodarstvo so poudarili, da gradnje na vodovarstvenem območju pod določenimi pogoji že omogoča 74. člen zakona in so želeli s spremembo le odpraviti neskladnosti v zakonu. A predstavniki strokovnih združenj in društev, ki delujejo na področju voda, so še naprej opozarjali na sporni 2. člen predloga zakona, ki  spreminja ter dopolnjuje 37. člen zakona o vodah (ZV-1G) na način, ki nedopustno razširja možnost posegov na vodna in priobalna zemljišča ter na območja presihajočih jezer. Novela naj bi po njihovem mnenju odpirala vrata množični gradnji objektov v javni rabi po veljavni gradbeni zakonodaji, ki bi jih bilo po novem možno graditi le z izdajo vodnega soglasja Direkcije RS za vode in mimo prostorskega načrtovanja s področja upravljanja voda. Če so bili doslej posegi mogoči le na stavbnih zemljiščih znotraj naselij, jih novela zakona zdaj širi tudi na vsa ostala naravna vodna zemljišča celinskih voda in na priobalna območja, ki so v naši zakonodaji definirana kot naravno vodno javno dobro in so pomembna za ohranitev, varstvo in izboljšanje kakovosti okolja.

Minister za okolje in prostor je v svoji predstavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G) na 67. izredni seji Državnega zbora RS poudaril, da se odslej zaostruje možnost posegov na priobalna zemljišča in da se o posegih na priobalna zemljišča ne odloča več politično, temveč strokovno.  V času 19-letne veljave tega zakona se je pojavilo “kar nekaj razlogov za to, da sprejemamo to novelo, ki odpravlja predvsem nekatere zbirokratizirane postopke, hkrati pa zaostruje možnost posegov na priobalna zemljišča,” je pojasnil. Zakon – v nasprotju z nekaterimi interpretacijami – ne posega na priobalna zemljišča, rešitev je ravno obratna. Minister je poudaril, da se s to rešitvijo oži možnost posegov na priobalna zemljišča. Do sedaj je namreč določitev v 4. členu dopuščala možnost ožanja priobalnega pasu na predlog nosilcev urejanja prostora, ne glede na vrsto objekta: možno je bilo torej zidati privatno hišo na priobalnem pasu ali zasebno vilo ali tudi zasebno pristanišče, če je s tem soglašal nosilec urejanja prostora pristojne občine in vlada. Sedaj po novem je to črtano in ni več možno. Minister je poudaril, da zakon ukinja postopek zožitve priobalnih zemljišč, ki se je do sedaj ob sodelovanju Direkcije RS za vode in ožjega MOP zaključil politično, torej na Vladi RS s sprejemom uredbe. Po novem bo o posegih na priobalna zemljišča neposredno strokovno odločala Direkcija RS za vode na nivoju odločbe. Minister se je ob tem vprašal ali nemara nasprotniki te rešitve torej ne nasprotujejo tej zaostritvi možnosti posegov na priobalna zemljišča ravno zaradi tega, ker želijo še naprej dopuščati možnost gradnje zasebnih objektov na priobalnih zemljiščih. “Ali imajo v svojih strankarskih vrstah investitorje? Na Direkciji RS za vode je namreč kar 30 zadev za posege na priobalna zemljišča.

 

Se res ogroža pitno vodo?
Namesto, da bi sledili zavezam, ki vodijo k večji zaščiti naših voda, sprejeta novela zakona o vodah Slovenijo pelje stran od teh ciljev, pa so po poročanju 24ur.com prepričani okoljevarstveniki. Ni dopustno, da kratkoročni politični ali kapitalski interesi določajo politiko do voda in njihovo upravljanje, vztrajajo tudi nekateri strokovnjaki. Ti očitajo vladi, da jih je pri pripravi zakona popolnoma prezrla in dala prosto pot nenadzorovani gradnji na priobalnih območjih ter s tem ogrozila celo pitno vodo. Gre namreč zato, da bi priobalna zemljišča morala ostati nedotaknjena, sploh če napajajo podzemne vode, ki so namenjene za napajanje pitne vode. V Društvu vodarjev Slovenije so opozorili, da s 37. členom sprejete novele, ne bodo ostale nedotaknjene. “S to novelo zakona se pravzaprav dopušča gradnjo na vseh nepozidanih brežinah. Do sedaj temu ni bilo tako, gradilo se je lahko samo na stavbnih zemljiščih znotraj naselji,” je za 24ur.com pojasnila Lidija Grobevnik, Miha Stegel iz civilne iniciative Danes pa je opozoril, da se ogroža pitno vodo. Mag. Andrej Vizjak očitke okoljevarstvenikov v celoti zavrača in pravi, da novele ne razumejo.

Na določenih področjih, pa z delom ministra ni najbolj navdušen niti mikrobiolog dr. Gorazd Janez Pretnar, ki je na Facebooku pred kratkim zapisal, da največ škode naredijo pridni, vztrajni in neumni in tako napadel ministra Vizjaka. Z opozorili se je oglasila tudi civilna iniciativa Ohranimo Brkine.

A tudi na tem področju se ne da izogniti občutku, da je vse preveč na delu politizacija, kar je še toliko bolj zaskrbljujoče pri tematiki kot je pitna voda. Medtem ko mediji in nevladne organizacije tokrat problematizirajo poteze ministrstva in sprejeto novelo zakona, pa tega ni bilo opaziti pri gradnji Jankovićevega kanala Co, na vodnem zajetju pitne vode. Kje so bile nevladne organizacije takrat? Spomnimo, da bo Ljubljanska občina nadaljevala gradnjo kanalizacijskega sistema, dokler bo le to mogoče, v skladu s pridobljenimi gradbenimi dovoljenji. Tako je konec novembra 2019 poudaril župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. Državnemu zboru je očital, da projekt spodkopava zgolj zaradi njegovega priimka. Konec decembra je na seji mestne občine obtoževal tako leve in desne, da so se zarotili proti njemu. Direktor javnega podjetja Voka Snaga Krištof Mlakar, ki za MOL gradi C0 kanal, pa je dejal, da ga žalosti, da se je strokovna debata sprevrgla v politiziranje. Tistega meseca je prišlo tudi do incidenta, ko je praktično celotna bežigrajska policijska patrulja blokirala pot kmetijski mehanizaciji, da je lahko MOL brez ustreznih gradbenih dovoljenj nadaljeval z rovarjenjem po privatnih zemljiščih. Kmetje so takrat morali celo najeti varnostne službe, ki so stale na privatnih zemljiščih. Okoljsko ministrstvo se je v zadnjih mesecih prejšnje, t.j. Šarčeve vlade obotavljalo in upočasnjevalo razplet oz. revizije postopka, na ministrstvu pa so se zganili šele po dolgotrajnem opozarjanju ljubljanske svetniške skupine SDS pod vodstvom Anžeta Logarja in po poročanju Nova24TV.

Sara Bertoncelj