fbpx

Olaj ob politični inkviziciji ministrice: Bolj zavržno ne more biti, kot je!

Nekdanji direktor policije dr. Anton Olaj (Foto: STA)

Verjamem, da je poročilo ciljno napisano in kot takšno pristransko. Pri slehernem varovanju, ukrepanju, zlasti če gre za večji obseg, je skoraj nemogoče, da ne bi prišlo do nekih nepravilnosti. Cilj poročila je zgolj in samo, da se izpolni neke politične obljube,” je do spornega ravnanja v. d. notranje ministrice Ajanović Hovnikove kritičen bivši generalni direktor policije Olaj. 

V. d. notranje ministrice Sanja Ajanović Hovnik se je z blagoslovom šefa Roberta Goloba lotila politične inkvizicije policistov, ki so v času epidemije, ko so bila v veljavi poostrena pravila javnega združevanja, za zaščito zdravja in življenj soljudi, vestno opravljali svoje naloge in celo žrtvovali lastno zdravje. Spomnimo še, da so bili v Sloveniji epidemiološki ukrepi mnogo bolj mili kot v številnih zahodnih državah. Ponekod se je striktno omejevalo celo odhod od doma. Toda to trenutno vladajočih in njihovih anarhističnih, pouličnih podpornikov, ne prepriča. Še več: spomnimo se namere podeljevanja odpustkov vsem huliganom, ki so pridno rušili vlado Janeza Janše (in rovarili po prestolnici), pri tem pa ne gre spregledati očitne politične pristranskosti. Hkrati se namerava uničiti življenja policistom, ki so zgolj vestno opravljali svoje dolžnosti. Po poročanju STA je na osnovi poročila, ki se nanaša na izredni strokovni nadzor nad delovanjem policije v primeru varovanja protestnih dogodkov v letih 2020 in 2021, na ministrstvu za notranje zadeve pričakujejo, da policija izpelje notranje varnostne postopke z namenom preverjanja, na osnovi ugotovitev pa začne delovnopravne postopke. 

Izvedbeni rok je do konca meseca. Na podlagi dotičnega poročila pa je v. d. ministrice Ajanović Hovnik (sicer ministrice za javno upravo), ki po odstopu Tatjane Bobnar začasno vodi resor, že podala napotke in smernice za ustrezno ravnanje policije. Ob tem še ni želela izdati, koliko premestitev in zamenjav je v načrtu. Policija namerava o ugotovitvah sicer poročati 31. januarja, ko bo znano število identificiranih oseb v policijskih vrstah in na pristojnem ministrstvu. Ajanović Hovnik: “Naše poročilo je zelo eksaktno, iz njega jasno izhaja, kje smo identificirali težave, in pričakujemo, da jih bo policija našla na istem mestu in ob tem v nadaljevanju ustrezno ukrepala.” Dejala je še, da je zgrožena zaradi ugotovitev poročila in namerava poskrbeti, da do tovrstnih zlorab nikdar več ne bo prišlo. Nadaljnje usmeritve pa naj bi pripeljale do sistemskih ukrepov v policiji, kar naj bi v prihodnje preprečilo zlorabljanje te inštitucije. V pripravi sta tudi noveli zakonov, ki se nanašata na organizacijo in delo v policiji ter naloge in pooblastila policije. Bodoče spremembe naj bi po besedah v. d. notranje ministrice osnovane tudi na podlagi tega, kar bo ugotovilo poročilo o nadzoru, spremembe pa so tudi posledica umika schengenske meje s hrvaške meje.

Bivša ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar (Foto: STA)

Za mnenje smo povprašali bivšega generalnega direktorja policije Antona Olaja: “Verjamem, da je poročilo ciljno napisano in kot takšno pristransko. Sem pa močno negativno presenečen v današnjem času in obdobju, da še obstajajo neke realne težnje o izvedbi nekakšnega čiščenja. Celo neki roki so bili postavljeni do konca januarja. V bistvu gre za inštrument delodajalca, ne pa politike.” Olaj je prepričan, da delodajalec oceni, ali je neka kršitev pogodbe o zaposlitvi bila ali ni bila, ne pa politiki. Vse to pa kaže na politični pridih tega poročila. 6. decembra je tedanja notranja ministrica izjavila, da “vsi vemo”, da je na “tistih protestih policija uporabila silo prekomerno in nesorazmerno”, ona pa je javno obljubila, da bo zato izpeljan nadzor. In če vrh upravnega organa – ministrica javno reče, da “vsi vemo, da so bili ukrepi nesorazmerni in prekomerni”, je logično, da gre za politični pritisk. Nadzorniki, ki drugače niti niso mogli napisati poročila, kot so ga in so ciljno iskali razloge, da bi prikazali, da so bile “neke nepravilnosti”. Pri slehernem varovanju, ukrepanju, zlasti če gre za večji obseg, je skoraj nemogoče, da ne bi prišlo do nekih nepravilnosti.”

“Splošno kriminaliziranje policije, zato ker je delovala v času prejšnje vlade, je zgrešeno”
“In tega nihče ne trdi in zanika, zato je bil tudi v policiji sami opravljen nadzor s ciljem ugotoviti, če je bilo kaj narobe,” je pojasnil Olaj. In v primeru napak so bili vzpostavljeni mehanizmi, da naslednjič ne bi prišlo do takšnih napak ali pa bi jih bilo čim manj. Neka napaka je daleč od tega, da bi šlo za kriminalno dejanje, da bi se to samo po sebi kriminaliziralo. Za kriminal gre, ko je nekaj narejeno iz zavržnega namena, naklepno nekomu škodovati. Če pa je nekdo ocenil neko situacijo v skladu z zakonom in je sedaj ta situacija drugačna od ocene ministrice in nadzornikov, pa ne gre za kriminalno dejanje. Olaj: “Imamo dva pravnika in dve različni pravni mnenji, katero je pravo, eno ali drugo? Podobno je pri ocenah. In kar se zadeva ocenjevanja pravilnosti in zakonitosti uradnih pooblastil – gre za zakonsko kategorijo (zakon o nalogah in pooblastilih policije) in predstojnik enote ocenjuje, ali je bilo nekaj zakonito ali ne. To je njegova ocena in zakon mu to nalaga. Te ocene zakon ne nalaga nadzornikom ali nekim inšpektorjem, ampak recimo temu predstojniku.” 

Globalni mirovni inkdeks: Slovenija je bila v času Janševe vlade na petem mestu, pod Golobom pa smo padli na sedmo. (Foto: Global Peace Index 2021)

Kot je še pojasnil Olaj, je predstojnik podal oceno na podlagi uradnega zaznamka o uporabi prisilnih sredstev in verjetno (z ozirom na to, da je bil policist v njegovi enoti) po potrebi tudi v razgovoru s konkretnim policistom. Ocene predstojnika so nedvomno pomemben pokazatelj verodostojnosti ocene/neocene nečesa. Politično osnovan dvom v oceno kot napačno (ker se ne sklada z neko politiko), pa je povsem zgrešeno. “Cilj poročila je zgolj in samo izpolnitev neke politične obljube in neke dogme – da naj se ne bi preverjalo in da je bilo vse narobe, pa ni tako. Policija je bila v času mojega vodenja zelo uspešna. To se je pokazalo na izsledkih,” je še pojasnil Olaj. V svetu smo bili po Globalnem mirovnem indeksu uvrščeni na visoko peto mesto na svetu (podatki avstralske agencije). Prav tako je znana ocena, da je Slovenija najbolj varna država v EU. Policija pa je imela pri zagotavljanju varnosti eno najpomembnejših vlog. “Splošno kriminaliziranje policije, zato ker je delovala v času prejšnje vlade, je zgrešeno,” je prepričan Olaj.

Olaj: “Sem negativno presenečen ob napovedi nekakšnega čiščenja. Bolj zavržno ne more biti, kot je!”
Na takšen način se zanika obstoj pluralne družbe, kjer je lahko nekaj “prav” zgolj na podlagi ocene nekoga, vse ostalo pa “narobe”. Takšno razmišljanje je mogoče zgolj in samo v enopartijskem sistemu. Treba je izhajati iz rezultatov, ki dokazujejo, da je v Sloveniji malo kriminala. Po Olajevim vodstvom se je zaupanje v policijo vračalo (čeprav je propaganda osrednjih medijev prikazovala drugače) navkljub omejenemu številu zaposlenih v policiji, pandemiji in varovanju v Svetu EU ipd. Vse to je bilo zelo uspešno opravljeno. Za konec je Olaj podal še en dokaz, da gre za politično pristransko poročilo: “Mandat te komisije je določen v 2. odstavku 5. člena Zakona o organizaciji in delu policije … da se nadzoruje zakonitost, strokovnost, upošteva človekove pravice in upošteva usmeritev ministra. In komisija se je v poročilu izrekla, da obisk ministra in državnega sekretarja v operativnem štabu ni v nasprotju z zakonom.”

“Zakon tega ne prepoveduje itd. Se je pa izrekla, da je to “nekaj negativnega”, ker naj bi šlo za “motnjo”. Popolnoma so prekoračili mandat in pooblastila, ki ga imajo v skladu z zakonom,” je pojasnil Olaj. V ozadju je namen negativno prikazati nekaj, za kar jih zakon sploh ne pooblašča. Ugotovili so, da je bilo zakonito, to je dovolj. A so kljub temu prikazali, da je “vse narobe”. Še en dokaz, da je poročilo absolutno pristransko. S tem pa pade tudi priljubljena floskula o “depolitizaciji policije”. Ključno je dejstvo, da policija ravna v skladu z zakonom, o (ne)sorazmernosti pa odloča ustavno sodišče, ne pa policisti, ki tega znanja nimajo. Potemtakem bi bil lahko tudi vsak prometni prekršek nesorazmeren, policist pa ob službo zaradi zlorabe uradnega položaja. Gre za skrajno obliko prilagajanja politike. Olaj vsem sodelavcem, ki so se v času protestov trudili po svojih najboljših močeh, žrtvovali delo in zdravje, izreka vso podporo. Obenem je kritičen do ravnanja trenutne oblasti do policistov in policistk. Olaj: “Sem negativno presenečen ob napovedi nekakšnega čiščenja. Bolj zavržno ne more biti, kot je!”  

Domen Mezeg