fbpx

Golobova partnerka je resna grožnja za ugled zakonodajne veje oblasti

Urška Klakočar Zupančič (foto: STA)

Informacije, da bo podpredsednica stranke Gibanje Svoboda Urška Klakočar Zupančič postala predsednica državnega zbora, so izredno zaskrbljujoče, ker zanika epidemiološko stroko in zagovarja švedski model spopadanja z epidemijo, ki se je izkazal za smrtonosnega za starejšo populacijo. Celo Švedi so ga kasneje obžalovali. Golobova vlada se bo najkasneje jeseni spopadla z novim valom epidemije, tako nespoštovanje stroke pa bi resno načelo ugled zakonodajne veje oblasti.

Informacije, da bo Robert Golob skoraj zagotovo prevzel mesto predsednika vlade, Urška Klakočar Zupančič pa mesto predsednice državnega zbora, vzbujajo skrb. Klakočarjeva je s svojimi izjavami v preteklosti večkrat dokazala, da dela v neskladju s svojim takratnim sodniškim mestom, v bran pa je vneto stopila tudi vrhovnemu sodniku Branku Masleši, čigar sumljiva preteklost nikakor ni skladna z demokratičnim poklicem in delom sodne veje oblasti.

Ko se je Slovenija soočala z epidemijo in ukrepi vlade za ohranjanje stabilnosti zdravstvenega sistema, ki je takrat pokal po šivih, in zdravja ljudi na splošno, je sodnica Urška Klakočar Zupančič na Facebooku med drugim zapisala: “Upam, da bo doba janšizma nekoč samo še bridek spomin, do takrat pa pazite nase.” Zapisala pa je tudi: “Vsak si lahko misli svoje, ampak meni je taka retorika veliko bolj všeč kot Beović, Krek, Bregant, Kacin in veliki diktator Janša. Sodnica se je takrat namreč bolj navduševala nad Markom Potrčem in njegovimi “strokovnimi” nasveti. Biti na čelu zakonodajne veje oblasti pa pomeni v prvi vrsti spoštovati predpise in stroko, ki sodeluje pri kreiranju le-teh. Ni potrebno poudariti, da v normalni demokratični državi oseba s tako plitkimi pogledi ne bi nikoli zasedla tako odgovorne funkcije. Omalovaževanje vrha epidemične stroke v naši državi pa je najmanj nedostojno in pobalinsko.

Foto: Facebook

Povsem neprimerne in nedostojne sodniškemu poklicu
Ne le, da je sredi epidemije kritizirala retoriko zdravnikov in vladnega govorca, pač pa je predsednika vlade Janeza Janšo označila za velikega diktatorja. Za nameček je dodala, da je virus pri nas dal polet zafrustriranim osebkom s kriminalno preteklostjo in željo po zatiranju vsega, kar jim stoji na poti. “In seveda hudo potrebo po maščevanju. Mi smo kolateralna škoda. Nič več,” je zaključila svoj zapis. Prav nič primerne besede nekoga, ki bi moral veljati za nepristranskega, nekoga, ki bi moral v svojem poklicu objektivno in nevtralno odločati. Po tem je zadeva končala na disciplinskem postopku, kasneje pa ji je bilo vodenje oddelka na sodišču kljub oprostitvi odvzeto. Zapisi Klakočar Zupančičeve so namreč dodobra zamajali že tako načet ugled sodstva, saj njenega aktivizma ni odobraval niti predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča pa jo je prijavila etični komisiji, sledila je pobuda za disciplinski postopek. Predsednik vrhovnega sodišča Florjančič je potrdil, da so zapisane navedbe sodnice “povsem neprimerne in nedostojne sodniškemu poklicu”.

Posli Klakočarjeve že v preteklosti zakonsko sporni
Glede na neskladnost njenih izjav z njenim takrat sodniškim poklicem, ki samo po sebi zahteva moralno in etično vedenje, kasneje niti ni presenetilo dejstvo, da je raziskovalni novinar Bojan Požar razkril, da se je nekdanja sodnica ukvarjala z zakonsko spornimi zadevami, in sicer z nezakonito pravno pomočjo.

Minister za digitalizacijo Mark Boris Andrijanič in nekdanja sodnica Urška Klakočar Zupančič. (Foto: posnetek zaslona, rtvslo)

Masleša in Klakočarjeva – enake ptice skupaj letijo
Da pa Klakočarjeva odobrava nezakonite in sporne zadeve, je ponovno dokazala tudi nedavno v enem od predvolilnih soočenj, ko je kot jastreb sredi oddaje napadla ministra za digitalizacijo Marka Borisa Andrijaniča, ko je izpostavil za demokratično in pravno državo sporno preteklost in sedanjost vrhovnega sodnika Branka Masleše (ko so bila sporna vsa potrdila o njegovi izobrazbi, ki je še danes zavita v skrivnost). V oddaji je Andrijaniču z visokim tonom vpila, da je Masleša odličen vrhovni sodnik, ki na sodišče ni prišel kar tako, ob čemer ga je nekdanja sodnica še branila z navedbami, da je izjemno stoično prenašal medijske “diskreditacije”.

Z njenim vodstvom konec pravne države?
Dejstvo, da Klakočarjeva kritizira domnevne medijske tako imenovane “diskreditacije” Masleše, s sumljivo preteklostjo, ki nikakor ni skladna z načeli demokratične države, medtem ko je sama pljuvala po predsedniku vlade in ga označevala za diktatorja, ko je sprejemal ukrepe v dobro države, je dokaz licemerstva in velikega pomanjkanja integritete, ki jo nekdo na mestu predsednika državnega zbora mora imeti, saj je v nasprotnem primeru pravna država kot taka močno ogrožena.

Tanja Brkić