Osem let od izbruha izsiljevalske afere: Alpe Adria Green in nekdanji minister Miklavčič še nista odgovarjala, identičnih izpovedi treh prič in kazenske ovadbe podjetnika Anderliča policija in sodstvo nikoli nista preiskala!

Borut Miklavčič, Pahorjev zdravstveni minister, je sicer dober prijatelj zloglasnega Janeza Zemljariča. (Foto: Nova24TV)

Potem, ko smo na Nova24TV v soboto razkrili, kako se je predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša spravil na ustavnega sodnika Jana Zobca, da ne sprejme v obravnavo pritožbe v zadevo Patria, zaradi česar so besede večih prič, ki so Maslešo slišale izreči, “da je Janšo treba s*ukati” in “da so ukazi z vrha, da ga je treba obsoditi”, postale še bolj verodostojne, je izpoved sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih na sodnike, ki da prihajajo s samega vrha pravosodja, katerega nadzira t.i. globoka država, dobila novo poglavje. Danes razkrivamo še eno neraziskano kriminalno zgodbo, kjer sta tako policija kot sodstvo v očitni koordinirani akciji popolnoma zatajila, čeprav sta imela črno na belem izjave večih prič, ki so potrdite, kako je nevladna organizacija Alpe Adria Green za denarno proti uslugo prek nekdanjega zdravstvenega ministra iz vlade Boruta Pahorja, Boruta Miklavčiča, izsiljevala velika podjetja in tako pogojevala svoj odstop od pritožbe na gradbena dovoljenja. Niti po osmih letih se organi pregona niso zganili.

Naj spomnimo. Nepremičninar Jože Anderlič, lastnik Kranjske investicijske družbe (KID), je septembra 2011 kazensko ovadil nekdanjega zdravstvenega ministra Boruta Miklavčiča iz vrst vlade Boruta Pahorja, podjetnika Igorja Detelo in Vojka Bernarda, predsednika društva Alpe Adria Green, zaradi kaznivega dejanja poskusa izsiljevanja. Senat ljubljanskega okrožnega sodišča je zahtevo za sodno preiskavo zavrnil, čeprav so trije uslužbenci družbe KID, eden izmed njih je nekdanji obrambni minister Aleš Hojs, ki je leta 2011 v družbi KID deloval kot prokurist, pri notarju overili svojo izjavo, v kateri so potrdili, da so bili priča poskusu izsiljevanja predstavnikov organizacije Alpe Adria Green.

Že časnik Finance je pisal, da je  Anderlič v kazenski ovadbi trdil, da so ga izsiljevali za umik pritožbe za rušitev kompleksa Kolizej. Junija 2011, ob odprtju garaže na Kongresnem trgu, naj bi namreč Borut Miklavčič pristopil k Anderliču in mu ponudil svojo pomoč pri umiku pritožbe na izdano gradbeno dovoljenje, ki jo je pripravljala organizacija Alpe Adria Green. Miklavčič je trdil da te ljudi osebno pozna, v zameno za umik pritožbe pa naj bi zahteval plačilo 70 tisoč evrov, in sicer 35 tisoč evrov v gotovini, 35 tisoč evrov pa kot plačilo podjetju njegovega prijatelja in sodelavca Igorja Detele. Vse to na podlagi fiktivnega računa.

Anderlič izsiljevalce zvabil v past; minister Miklavčič se je bal komunicirati prek telefona
Anderliču je hitro postalo jasno, da gre za izsiljevanje, v kar pa ni želel pristati. Vseeno je na videz privolil v sestanek, do katerega je prišlo 5. julija leta 2011, ko sta prostore njegovega podjetja obiskala bivši minister Miklavčič in omenjeni Igor Detela, bojda posrednik za Alpe Adria Green. Na poziv Anderliča se je za pogajalsko mizo usedel tudi vodja pravne pisarne Gregor Riga. Anderlič je na sestanku svoji uslužbenki, ki je svojo izjavo pozneje, tako kot prokurist Hojs, overila pri notarju, na videz naročil, naj se pripravi plačilo večje vsote denarja (v višini 70 tisoč evrov), nakar je Miklavčič prosil za diskretnost in predlagal nadaljnje komuniciranje strogo preko osebnega kontakta, brez telefonskih pogovorov.

Je Alpe Adria Green mafijska organizacija? Tako so se lahko prepričali trije nekdanji zaposleni v Anderličevem podjetju KID. Na sliki Vojko Bernard. (Foto: AAG)

Miklavčič in Detela naj bi na tem sestanku Anderliču zatrjevala, da je nevladna organizacija Alpe Adria Green članica precej večjega združenja, ki zajema 3800 članov, ki poslujejo izključno na način, da se pritožijo na izdana gradbena dovoljenja in v zameno za odstop od pritožbe od podjetij, ki bi rada gradila, zahtevajo denar. Po zaključenem sestanku je Anderlič svojim uslužbencem dal vedeti, da tega denarja v KID ne bodo plačali, saj gre za izsiljevanje, vse tri priče pa je prosil, da dogodke zapišejo na list papirja, kot so se zgodili. Anderlič se je namreč odločil zgodbo razkriti medijem in zadevo prijaviti policiji.

Izsiljevali tudi v primeru TEŠ6, Magna Steyr … Pričevanje Aleša Hojsa delovanje AAG postavlja v povsem drugačno luč
Naslednji da, 6. julija leta 2011, se je Detela spet oglasil na sedežu podjetja KID, s spisano odstopno izjavo od pritožbe na gradbeno dovoljenje. Ker je moral Anderlič takrat na drug sestanek, je Detelo, ki je nastopal kot posrednik AAG, sprejel prokurist Aleš Hojs. Deteli je prenesel direktorjeve besede, da podjetje ne namerava plačati zahtevanega zneska in da bo o vsem skupaj obveščena policija. Pred tem naj bi Detela Hojsu ne vedoč, da se je ujel v past, razkril, kako deluje Alpe Adria Green, ki ima svoje povezave na ministrstvu, zato so že vnaprej vedeli, da bo njihovo prvotno pritožbo minister zavrnil. Na enak način, proti plačilu, je AAG odstopil od pritožbe v zadevi TEŠ6, dogodki v Magni Steyr pa pričajo, da so tudi v Hočah delovali na enak način.

Ko je KID zavrnil sodelovanje z Detelo, je Anderlič v naslednje pol ure prejel serijo telefonskih klicev s strani Miklavčiča, na katere pa se ni odzval, nakar se je nekdanji minister še isti dan pojavil kar pred njegovo pisarno in se “želel pogovoriti”. Kot je razvidno iz podane izjave Aleša Hojsa, je Miklavčič želel tudi, da se mu vrnejo dan prej podpisani papirji, česar pa Anderlič in Hojs nista hotela storiti (v podjetju so jih shranili v sefu).

Koliko so na skrite bančne račune prejeli “sodelavci” AAG, da so odstopili od pritožbe proti gradbenemu dovoljenju za TEŠ6? Foto: Wiki.

Preiskovalna sodnica ni našla elementov grožnje, policija ni izvedla nobene hišne preiskave
Kmalu potem je začel Anderlič po lastnih besedah dobivati grožnje prek elektronske pošte od izmišljenega uporabnika Romane Lozar, ki naj bi ga uporabljal direktor Alpe Adria Green Vojko Bernard. Kmalu zatem je Anderlič vse skupaj prijavil policiji, priložil pa tudi notarsko overjene izjave treh njegovih sodelavcev, ki so potrdili vse zapisano v zgornjih vrsticah. Borut Miklavčič je sicer vse skupaj nemudoma zanikal, medijem pa zatrdil, da gre za Anderličevo maščevanje, ker kot minister za zdravje ni želel kupiti neke njegove zemlje. Distanciral se je tudi od TEŠ6.

Kljub dejstvu, da je imel Anderlič tri priče in je po pisanju Financ okrožna tožilka Dragica Abrahamsberg leta  2012 na ljubljansko okrožno sodišče vložila zahtevo za preiskavo, s katero je ovadenima Miklavčiču in Deteli očitala storitev kaznivega dejanja poskusa izsiljevanja, za kar so zagrožena kazen do tri leta zapora, se preiskovalna sodnica z zahtevo tožilke za sodno preiskavo ni strinjala, češ da “ne najde elementov grožnje”, zato je zadevo poslala na sodni senat. Slednji se je po seznanitvi z vsebino izjasnil, da ni dokazov, da bi osumljenca storila očitano kaznivo dejanje izsiljevanja, zato je bil sprejet sklepu o zavrnitvi sodne preiskave. Kot so poročale Finance, je tudi policija ta primer po hitrem postopku “pospravila” v predal. Hišnih preiskav nikoli ni izvedla, glede ovadenih pa zaradi “varstva podatkov” javnosti ni sporočila več ničesar.

L. S.