Osramočeni Šarec vrh EU, na katerem ni prišlo do dogovora o proračunu, zapustil kar v ekonomskem razredu Croatia Airlines!

Marjan Šarec v ekonomskem razredu (Foto Domagoj Novokmet / Twitter)

V petek se je končalo kaotično dvodnevno zasedanje, na katerem so voditelji članic EU neuspešno skušali doseči kompromis o večletnem evropskem proračunu za obdobje 20212027. Neto plačnice, ki želijo čim manjši proračun, in neto prejemnice, ki želijo čim več kohezijskih sredstev, niso svojih stališč zbližale niti za ped. Vrha se je sicer udeležil tudi premier v odhajanju Marjan Šarec, ki je Bruselj osramočen zapustil kar v ekonomskem razredu letala Croatia Airlines. Sloveniji sicer grozi do 24-odstotno zmanjšanje kohezijskih sredstev, a kako veliko skrb to predstavlja za Šarca, je bilo jasno v začetku meseca, ko se zaradi domnevnega slabega počutja ni udeležil tretjega vrha Prijateljev kohezije, že čez nekaj dni pa se je udeležil pogreba Janeza Stanovnika. Predsednik SDS Janez Janša je takrat sporočil, da so na to v SDS pravočasno opozarjali in sklicevali izredne seje na to temo ter ponujali pomoč, a nič ni pomagalo.

Kaotično dvodnevno zasedanje, na katerem so voditelji članic EU prvič poskušali doseči kompromis o evropskem večletnem proračunu za obdobje 20212027, se je v petek končalo brez dogovora, poroča Slovenska tiskovna agencija. Neto plačnice, ki želijo čim manjši proračun, in neto prejemnice, ki želijo čim več kohezijskih sredstev, niso svojih stališč zbližale niti za ped. Voditelji članic EU so pogajanja na podlagi kompromisnega predloga predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela za proračun v vrednosti 1,074 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) začeli v četrtek popoldne in jih nadaljevali vso noč in ves današnji dan. Že od začetka je bilo jasno, da bodo pogovori zahtevni.

Šarec domov odletel v ekonomskem razredu družbe Croatia Airlines
V Bruslju je bil tokrat tudi slovenski predsednik vlade v odhajanju Marjan Šarec, ki se je domov odpravil kar v ekonomskem razredu letalske družbe Croatia Airlines. Tam ga je fotografiral novinar N1 TV Domagoj Novokmet, ki je bil prav tako na letalu. Vladno letalo falcon je namreč na popravilu in ni bilo na voljo niti za reševanje potnikov z ladje Diamond Princess, tako da so morali najeti letalo za polet iz Berlina, kamor je potnika pripeljalo italijansko letalo.

Sloveniji grozi 24-odstotno zmanjšanje kohezijskih sredstev
V četrtek so imeli sicer najprej skupno zasedanje, ki so ga v Bruslju neuradno poimenovali “terapevtska seja”, na kateri je vsak izpostavil svoja stališča. Michel je imel nato vso noč dvostranska srečanja z voditelji, tudi s Šarcem. Ta je v pogovoru z Michelom po poročanju STA ponovno izpostavil tri ključne slovenske prioritete: kohezijska sredstva čim bliže predlogu komisije, ki za Slovenijo predvideva 3,073 milijarde evrov, da ni drastičnega padca sredstev za razvitejšo od dveh kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, ter čim manjše zmanjšanje sredstev za razvoj podeželja. Zjutraj se je pričakoval nov kompromisni predlog, ki pa ga ni bilo, in skupno zasedanje, ki je bilo do večera večkrat preloženo. Namesto tega so ves dan potekali sestanki v različnih sestavah. Potem ko se je zjutraj zdelo, da so pogajanja povsem v zastoju, so popoldne začela z več strani neuradno prihajati sporočila o novi dinamiki, ki naj bi jo vnesli Nemčija in Francija.

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta namreč očitno prevzela pobudo iz rok Michela, ki je tarča ostrih kritik zaradi načina vodenja pogajanj. Z varčno četverico Dansko, Nizozemsko, Švedsko in Avstrijo, ki zahtevajo proračun v vrednosti enega odstotka BND, naj bi se bili dogovorili, da lahko proračun znaša med 1,03 in 1,06 odstotka BND. Potem se je s svojim “tehničnim” predlogom za obseg proračuna v višini 1,069 odstotka BND vmešala še Evropska komisija. Ta predlog je bil nazadnje na mizi, ko so voditelji zvečer vendarle začeli drugo skupno zasedanje, ki pa je bilo zelo kratko. Kmalu je postalo jasno, da dogovora na februarskem izrednem vrhu ne bo.

Šarec je proračunski predlog komisije označil za provokacijo. Skupina 17 prijateljic kohezije ga je po njegovih besedah enotno zavrnila. “Dogovora še vedno ni, ga niti nismo pričakovali,” je poudaril. Za neuspeh je okrivil varčno četverico neto plačnic, ki da niso dovolj ambiciozne. Kohezijske države, ki so se sicer danes zavzele za proračun v vrednosti 1,3 odstotka BND, kar želi tudi Evropski parlament, so se po Šarčevih navedbah dogovorile, da niti najnovejši predlog zanje ni sprejemljiv, ker ne zadosti ambicijam in ne namenja dovolj za kohezijo. Enotne so bile, da danes nima smisla odpirati novega kroga pogajanj, temveč je treba zadeve premisliti. Ob tem je Šarec ponovil, da bo Slovenija vztrajala, da 24-odstoten padec kohezijskih sredstev v primerjavi s sedanjim večletnim proračunom zanjo ni sprejemljiv. Na vprašanje, ali je tudi po predlogu komisije, ki sicer predvideva dodatna sredstva za kohezijo, za Slovenijo predvideno 24-odstotno zmanjšanje, je premier odgovoril, da “za zdaj ni znano, ali bi to kaj izboljšalo zadeve”.

Marjan Šarec na posebnem zasedanju Evropskega sveta (Foto: epa)

Januarja je bil Šarec preslaboten za vrh Prijateljev kohezije, a do Stanovnikovega pogreba si je opomogel
Kot smo na Nova24TV že poročali, je 1. februarja v Beji na Portugalskem potekal tretji vrh Prijateljev kohezije, kar je predstavljalo odlično priložnost za Šarca, da bi se uskladil z državami s podobnimi interesi. A Šarec se vrha ni udeležil, domnevno zaradi slabega počutja, tja pa je poslal kar državnega sekretarja Igorja Mallyja. Šarec si je očitno v le nekaj dneh opomogel, saj se je udeležil pogreba nekdanjega predsednika predsedstva Socialistične republike Slovenije in Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janeza Stanovnika, kjer prav nič kazalo, da mu kakorkoli še nagajalo slabše zdravstveno počutje. Seveda je bilo jasno, da bi se Šarec zanj tako pomembnega pogreba udeležil kljub zdravstvenim zagatam, škoda je le, da zanj tudi vrh na Portugalskem ni bil enako pomemben. Že takrat je kazalo, da bo Slovenija pri delitvi denarja med največjimi osmoljenci, predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša pa je prek Twitterja sporočil, da so na to v SDS pravočasno opozarjali in sklicevali izredne seje na to temo ter ponujali pomoč, a nič ni pomagalo.

Bo za dogovor potrebnih še več mesecev?
“Potrebujemo več časa,” pa je dejal Michel po koncu vrha. Izpostavil je, da je tehnično vse pripravljeno in da gre zdaj za politična vprašanja. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je na vprašanje, kaj je šlo narobe, odgovorila, da je to demokracija in da šteje unija 27 članic s 27 interesi. “Včasih stvari potrebujejo čas, da dozorijo. Nismo še na cilju, smo pa na dobri poti,” je še dejala. V Bruslju izpostavljajo, da bosta za dogovor ključni Nemčija in Francija. Merklova je po koncu izpostavila, da so bile razlike preprosto prevelike, in obenem priznala, da je dogovor še daleč. Macron pa je izpostavil, da skupna kmetijska politika ne bo plačala brexita, navaja STA.

V proračunskih pogajanjih se vselej bije bitka med neto plačnicami, ki želijo čim manjši proračun, in neto prejemnicami, med katerimi je tudi Slovenija, ki želijo čim več kohezijskih sredstev. Poenostavljeno bi lahko članice razdelili na dva tabora: varčne neto plačnice in prijateljice kohezije. A tokrat so stališča bolj vsaksebi kot kdaj koli prej. Pogajanja otežuje tudi vpliv brexita. Unijo je namreč zapustila ena največjih neto plačnic, zaradi česar po bruseljskih izračunih v prihodnjem sedemletnem obdobju zazija luknja, velika od 60 do 75 milijard evrov.

Prva točka razhajanj je krovni obseg proračuna, druga pa ravnotežje med sredstvi za tradicionalno politiko, kohezijo in skupno kmetijsko politiko, ter sredstvi za nove izzive, kot so podnebne spremembe, migracije, digitalizacija ter varnostna in obrambna politika. Tretje ključno vprašanje so rabati za pet neto plačnic Nemčijo, Avstrijo, Nizozemsko, Dansko in Švedsko. Zdaj se pričakuje nov kompromisni predlog. Drugi poskus dogovora je predviden marca, bodisi na rednem vrhu EU ali pa na novem izrednem zasedanju v naslednjih tednih. Kot možen datum izrednega srečanja se neuradno omenja 5. marec. Macron je sicer nakazal, da bodo za dogovor potrebni meseci, ne le tedni.

Je bil Šarec zaradi svojega neznanja in neizkušenosti na zasedanju tarča posmeha? (Foto: epa)

Rok Krajnc