fbpx

Pajkova mreža agentov globoke države

Foto: Matic Štojs Lomovšek

Politično podzemlje pod vodstvom Milana Kučana in njegovega glavnega operativca Gregorja Golobiča ne izbira več sredstev, kako v čim krajšem času zrušiti Janševo vlado. Zato ta čas igra celo več iger hkrati in stopnje politični pritisk na SMC in DeSUS.

Spomnimo: pred kratkim so štiri opozicijske stranke (SD, LMŠ, SAB, Levica) oblikovale t. i. koalicijo ustavnega loka, ki naj bi za čas do novih volitev prevzela vodenje vlade, njen kandidat za premierja pa je nekdanji minister za razvoj v prvi Janševi vladi Jože P. Damijan – na tej funkciji je zdržal vsega skupaj tri mesece. A to je bilo leta 2007, v trinajstih letih pa je iz “neoliberalca” postal “neosocialist”. Vendar pa je JPD le frontman v mafijskem boju za oblast. Ključno vlogo igrajo operativci iz ozadja, kot so denimo Bogdan Biščak, Martin Odlazek, Stojan Petrič, Drago Kos in celo predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Med politiki “prve lige” pa sta zlasti aktivna Matjaž Han (poslanec SD) in ljubljanski župan Zoran Janković, dolgoletni član Kučanovega Foruma 21 in Kučanov asistent že pred štiridesetimi leti.

Vlado rušili, še preden je nastala
Rušenje (tretje) Janševe vlade se je dejansko začelo, še preden je bila sploh izvoljena. Potem ko je prejšnji premier Marjan Šarec napovedal odstop in naivno pričakoval razpis novih predčasnih volitev, sta se koalicijski partnerici SMC in DeSUS odločili za sodelovanje v novi koaliciji s SDS in NSi, kar je pomenilo takojšnjo splošno mobilizacijo agentov globoke države. Še preden je bila vlada izvoljena, se je že zgodil prvi protestni shod in izjava s podpisanimi številnimi “možganskimi trusti” tranzicijske levice. Te akcije se seveda nadaljujejo ves čas od februarja dalje, polnih osem mesecev torej. Dejansko pa je to le vrh ledene gore, saj gre za ustvarjanje javnomnenjskega pritiska, vse niti pa vodijo, kot že rečeno, gospodarji političnega podzemlja. Že takrat se je Golobič angažiral in začel snubiti poslance SMC za prestop v LMŠ, predsednika SMC Zdravka Počivalška pa je Kučan klical celo po telefonu. Kasneje naj bi ga bil klical tudi Janković. Tudi posamični poslanci SMC so dobivali ponudbe za prestop, kar je pomagal organizirati Šarčev operativec Damir Črnčec, sedaj svetovalec poslanske skupine LMŠ. Kot je znano, se Počivalšek za te ponudbe ni zmenil, zato je kasneje sledil “veliki pok” v obliki oddaj Tarča z afero nabave zaščitne opreme, pa tudi interpelacija, ki pa jo je uspešno prestal. Sedaj naj bi se Počivalška lotili s pomočjo računskega sodišča, ki ga vodi Tomaž Vesel. Slednji je po nekaterih informacijah povezan z medijskim imperijem Martina Odlazka, ki je prav tako eden od medijskih varuhov političnega podzemlja. Računsko sodišče bi namreč lahko sprožilo nov škandal, ki pa bi ga Počivalšku “odpustili”, če bi prestopil.

Tako Milan Kučan kot Gregor Golobič imata v političnem podzemlju zelo močno vlogo in skušata “šahirati” v “vidnem” delu slovenske politike. (Foto: STA)

Nekoliko uspešnejši so bili agenti pri rušenju Aleksandre Pivec, a vseeno ne toliko, da bi DeSUS iztrgali iz koalicije. V vmesnem času je sicer uspelo iz vrst SMC pridobiti dva prebežnika (Jani Möderndorfer, pregovorni parlamentarni migrant, se je “preselil” v LMŠ, medtem ko je molčeči in do vratu zadolženi Gregor Židan pristal v SD), a še vedno premalo za padec vlade in za preobrat po modelu Cirila Pucka iz mandata 1996−2000. Sedaj poskušajo s tem, da za mandatarsko vlogo, kot piše Požareport, agenti nagovarjajo Karla Erjavca.

Korenček in palica
Vsekakor ob vsem tem ni dvoma, da agenti političnega podzemlja pri “snubljenju” poslancev sedanje vladne koalicije iščejo predvsem njihove zasebne šibke točke: dolgove, morebitne zamolčane škandale, celo zdrse v zasebnem življenju, s katerimi bi jih lahko izsiljevali. Pri tem delujejo po metodi “korenčka in palice”: najprej ponudijo ugodnost, v primeru neposlušnosti pa sprožijo umetno afero, kar se je zgodilo že pri Počivalšku in Pivčevi. Očitno si takšno igro lahko privoščijo tudi zaradi dobre finančne podprtosti. Požareport je že pred tremi leti poročal, da ima diplomant filozofije Golobič, ki se je po koncu aktivne politične kariere po letu 2011 v naši državi izkazoval kot poslovni svetovalec in gojitelj oljk (zaradi česar so mu nekateri posmehljivo rekli “kmetozof”), v tujini naloženo večmilijonsko premoženje. Že kot generalni sekretar LDS v devetdesetih letih (ko je LDS vodil še tedanji premier Janez Drnovšek) je imel velik vpliv na kadrovanje v gospodarstvu in tudi v medijih. Ne glede na afero Ultra, zaradi katere so “padale glave” v medijih, se je Golobič lani na nacionalni TV pojavil v oddaji Ekstravizor – voditeljica oddaje pa je bila Erika Žnidaršič. To ni presenetljivo, saj je Golobič dejansko ves čas tranzicije eden glavnih protagonistov dogajanja, vendar slovenska javnost o njem ve veliko premalo, kajti mainstream mediji, ki jih večinoma nadzirajo njemu podložni kadri, o ozadjih praviloma ne poročajo.

Prek LDS in Zaresa v podzemlje
Za Golobiča velja, da prihaja iz nabora kadrov ZSMS, ko se je v osemdesetih aktivno vključil v politično dogajanje. Najprej je bil delegat oz. poslanec ZSMS oz. LDS v t. i. osamosvojitvenem mandatu (1990−1992), od marca 1992 dalje pa je bil glavni tajnik LDS in to funkcijo opravljal devet let, do leta 2001. Po kratkem premoru je leta 2002 postal predsednik sveta LDS in se pred volitvami 2004 v televizijskih soočenjih na umazan način spopadal s predsednikom SDS Janezom Janšo, kar pa ni preprečilo poraza LDS in velike zmage SDS. V mandatu 2004−2008 se je LDS začela sesipati sama vase, Golobič pa je leta 2007 svojo frakcijo popeljal v novo stranko, imenovano Zares. V tem času je vse do volitev poklicno deloval v podjetju Ultra, dokler ni postal minister.

Trije pomembni poslanci LDS leta 1990: Gregor Golobič, Zoran Thaler in Jožef Školč. LDS je bila stranka, ki ni bila navdušena nad ustanovitvijo slovenske nacionalne države. (Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije).

Že pred volitvami 2008 je Zares skupaj z LDS pod vodstvom Katarine Kresal in SD pod vodstvom Boruta Pahorja sestavljala “levi trojček”, popularno imenovan tudi KGB (Katarina-Gregor-Borut). Po volitvah, na katerih je SD dosegla prvo mesto, so vse tri stranke postale koalicijske (s pridruženo DeSUS), Golobič pa je postal minister za znanost in tehnologijo. Že kmalu po prevzemu ministrstva se je vpletel v afero Ultra;  sprva je zanikal lastniški delež v tem podjetju, kasneje pa sporočil, da je to zamolčal. Nekateri slovenski mediji so tedaj poročali o nezavarovanih kreditih, ki jih je imela Ultra pri NLB, v vrednosti 6,3 milijona evrov. Seveda ni odstopil s funkcije ministra, saj ga je javno podprl tedanji predsednik republike Danilo Türk, češ da je Golobič naredil napako, zato mu je treba dati še eno priložnost. Leta 2011 pa je bil prav Golobič tisti, ki je zrušil Pahorjevo koalicijo, saj je stranka Zares izstopila iz nje. V vmesnem času so botri iz ozadja poskrbeli za nastanek nove instantne stranke – Pozitivne Slovenije pod vodstvom Zorana Jankovića. Na volitvah leta 2011 je postala nova zmagovalna stranka, stranka Zares je počasi odšla na smetišče zgodovine, Golobič pa je začel delovati iz ozadja. O njem in o Kučanu se je pred leti v debeli knjigi Padle maske veliko razpisal ostareli Kučanov svetovalec in nekdanji oznovec Zdenko Roter.

Bo JPD novi Marko Voljč?
A vrnimo se k rušenju aktualne vlade. Dejstvo je, da je nemogoče zanikati Golobičevo vlogo pri vsem tem, saj se kot eden od Golobičevih operativcev v tej zgodbi pojavlja tudi nekdanji funkcionar ministrstva za kulturo in oglaševalski guru Stojan Pelko. Tudi vpeljava Jožeta P. Damijana v projekt “ustavnega loka” je nesporno Golobičeva zasluga, saj naj bi ga bil Golobič za ta projekt nagovarjal že prej. Očitno pa ni potreboval dolgo, če vemo, da je se je JPD navduševal nad Golobičem, ko je slednji pred parlamentarno preiskovalno komisijo pričal v zadevi TEŠ 6. “Bil je odlično pripravljen, oborožen z dejstvi in dokumenti ter razpoložen, da neposredno imenuje krivce po imenu in priimku in da jasno izpostavi njihove primarne interese,” je zapisal JPD na svojem blogu. Nekateri primerjajo Damijanovo vlogo s tisto, ki jo je leta 1992 igral bančnik Marko Voljč, ki so ga ponujali kot nadomestek za Lojzeta Peterleta. Voljču, zaradi katerega je poslanec Vitomir Gros v parlament prinesel banane, sicer ni uspelo, je pa “za tolažilno nagrado” postal šef Ljubljanske banke.

Jože P. Damijan (Foto: STA)

A to je bil samo eden od manevrov, ki jih je izvajalo politično podzemlje, saj je Golobič kasneje z vplivanjem na svoje vazale v medijih ves čas skrbel za medijsko promocijo svojih projektov, od namerno insceniranih afer za rušenje nasprotnikov pa vse do promocije “novih obrazov”. Znano je, da je zaradi afere Ultra na Pop TV “padla” tedaj zelo gledana oddaja Trenja, Pop TV pa je že nekaj časa pod politkomisarskim nadzorom Draga Kosa, čigar žena Tjaša Slokar opravlja uredniško funkcijo na tej televiziji. Znano je tudi, da je prav zaradi Golobičevega nevarnega mreženja veliko nekdanjih Zaresovih poslancev prešlo v Pozitivno Slovenijo, mnogi kadri iz “stalnega nabora” pa so se nato znašli v SMC in sedaj v LMŠ. Ob ustanavljanju SMC leta 2014 je Golobič prek svojih kadrov poskrbel za likvidacijo svojega nekdanjega tekmeca iz LDS Petra Jamnikarja, ki je skrbel za postavljanje strankarske infrastrukture. Spomnimo: leta 2002 je bil Jamnikar postavljen za sekretarja LDS, za to funkcijo pa se je potegoval tudi Golobičev kader Bogdan Biščak. Ker pa ni bil izvoljen, je Golobič poskrbel, da so novemu tajniku Jamnikarju skrčili pooblastila.

Skratka, pajkova mreža agentov političnega podzemlja se vse bolj širi. Prav pa je, da tudi širša javnost izve, kako je  v resnici videti v ozadju. Ni vse samo to, kar se dogaja na političnem odru.

Finančno zaledje političnega podzemlja
Jasno je, da so bile najrazličnejše finančne tranzicijske afere, ki so ostale brez sodnega epiloga, sprožene predvsem zaradi interesov političnega podzemlja, začenši z afero Smelt v začetku devetdesetih let, kjer je ključno vlogo igral Jože Žagar, član Kučanovega omrežja. Sledile so afere, kot so Hit, Elan, NLB-Sigma, SIB, Satex, Rdeči križ, operacijske mize, Orion, Zbiljski gaj itd. In glej ga, zlomka, vsem tem škandalom je bilo skupno, da so v njih nastopali Kučanovi in Golobičevi kadrovski izbranci. Seveda je treba spomniti, da je slovensko komunistično omrežje po Titovi smrti odtujilo za delovanje svojega omrežja (kot je razkril hrvaški novinar Domagoj Margetić) med 55 do 70 milijard evrov. V času samostojnosti pa smo v davčnih oazah izgubili 75 milijard evrov. Prav iz tega kapitala se napaja današnje politično podzemlje, ki skuša ohraniti odločilen vpliv na politično in gospodarsko dogajanje v Sloveniji.

Gašper Blažič