fbpx

Idrijski tajkun Petrič si želi davkoplačevalskih milijard: še prej je preko podjetja Etra 33 in s spornimi praksami zgradil poslovno hobotnico

Lastnik Kolektorja Stojan Petrič. (Foto: STA)

Stojan Petrič se je končno razkrinkal. Zaradi neuspešnosti pri javnih razpisih za drugo gradnjo cevi Karavanškega predora, obnovi hotela Brdo in eno milijardo vredno gradnjo drugega tira med Divačo in Koprom bo uporabil vsa sredstva, da zruši sedanjo vlado in nastavi vlado tako imenovanega “zavezništva za demokratični preporod Slovenije in koalicijo ustavnega loka” pod vodstvom ekonomista stranke Levica Jožeta P. Damijana. Tokrat vam bomo še enkrat predstavili podrobnosti v aferi Etra 33, ki spada med začetne sporne prakse pri grajenju zapletene poslovne hobotnice omenjenega Kučanovega izbranca.

Petričevo ekspresno politično uverturo sta prestrašila pred dnevi objavljena članka v Metropolitanu z naslovoma Kdo je Stojan Petrič? in 2TDK, Stojan Petrič, piknik in vaš denar  avtorja in lastnika založbe Adria Media Tomaža Drozga. V njem je Drozg v celoti razkrinkal lastnika koncerna Kolektor, medijske časopisne hiše Delo in  vplivnega člana Kučanovega omrežja Forum 21. Vendar je Petrič za državni posel – gradnjo drugega tira v vrednosti ene milijarde evrov – pripravljen iti tudi preko političnih trupel.

V preteklosti smo pisali, da je nekdanji odgovorni urednik Petričevega Dela Uroš Urbas izjavil, da se na Delu ne sme negativno poročati o nekdanjem predsedniku države RS Milanu Kučanu, direktorju Elesa Aleksandru Mervarju, ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću, večnemu režiserju tranzicijske levice iz ozadja Gregorju Golobiču, o lastniku Dela Stojanu Petriču ter o njegovih poslovnih partnerjih.

Stojan Petrič in Zoran Janković. (Foto: STA)

Menedžerji Kolektorja prodali delavcem lažno zgodbo o samoupravljanju in iz lastništva Kolektorja izrinili na tisoče malih delničarjev
Idrijsko podjetje Kolektor je svojim delavcem prodalo lepo zgodbo o skupnem samoupravljanju podjetja, kjer bodo imeli enako moč besede kot menedžerji. Vendar kot se je izkazalo kasneje, je pri lastništvu sodelovalo več kot tisoč posameznikov, pretežni del lastništva pa je pristal v rokah vodilnih delavcev konglomerata Kolektor. Lastištvo Kolektorja sestavljajo FMR d.o.o. s 39,23-odstotnim lastniškim deležem, Kolektor Holding d.d. s 30,77-odstotnim deležem in FI d.o.o. s 30-odstotnim deležem.

Stojan Petrič je direktor v družbah FMR d.o.o., FI d.o.o. in novoustanovljenega podjetja ES2T Upravljanje naložb d.o.o. Je tudi stoodstotni lastnik podjetja DIFS Družba za investicije in finančno svetovanje d.o.o. ter uradno 1,37-odstotni lastnik v podjetju KOLEKTOR SISTEH d.o.o. Od februarja 2018 zaseda tudi mesto nadzornika v družbi Kolektor holding d.d..

V tej zapleteni lastniški hobotnici so se poslovni prijatelji Stojana Petriča zbrali v podjetju FMR d.o.o., preko katerega so olastninili Kolektor. Kot je razkril omenjeni spletni portal, Petrič in menedžerji svojega bogastva ne bi mogli nakopičiti brez pomoči posojil državnih bank in vplivnih odvetnikov tranzicijskega gospodarskega omrežja, s čimer je Petrič postal naenkrat eden najbolj vplivnih gospodarstvenikov v Sloveniji.

Stojan Petrič sicer velja za prijatelja Milana Kučana, a Kučanov drugi prijatelj, a nekdanji premier Marjan Šarec, ni bil preveč koristen za Petričev Kolektor. (Foto: STA)

Stojan Petrič se je proslavil s spornim menedžerskim prevzemom Etre 33
V preteklosti smo poročali o njegovih podvigih lastninjenja Kolektorja. Leta 2008 se pojavijo prve obtožbe delničarjev podjetja FMR, kjer bi naj Petrič s svojimi poslovnimi prijatelji osrednje podjetje lastniške hobotince Petričevega imperija oškodoval za 1,3 milijonov evrov. Leta 2008 je Fond d. d., katerega večinski lastnik in predsednik nadzornega sveta je Petrič, od Abanke in Vipa Holdinga kupil 6,7-odstotni delež Kolektorja. Zanj je plačal 9,1 milijona evrov, kupnino pa naj bi si Fond sposodil od podjetja FMR d. d., katerega predsednik nadzornega sveta je spet Stojan Petrič. Fond je nato dva meseca kasneje kupljeni delež Kolektorja prodal podjetju Salonit Anhovo, a kar za pol milijona višjo ceno. Za isti, 6,7-odstotni delež Kolektorja bi moralo podjetje Salonit Anhovo torej plačati 9,6 milijona evrov.

Tu pa se stvar še dodatno zaplete. Salonit Anhovo za plačilo kupnine ni imel dovolj denarja, zato je že prej omenjeno podjetje FMR Salonitu posodilo 10,4 milijona evrov. Ker Salonit tega posojila ni bil sposoben vrniti, mu je FMR kupljen 6,7-odstotni delež Kolektorja zaplenil. FMR je torej za ta delež dobil 10,4 milijone evrov (kolikor je znašalo posojilo), čeprav je bila osnovna cena deleža 9,1 milijona evrov. Izgubljenih 1,3 milijona evrov pa je ostalo nekje med podjetjem Fond – v lasti Petriča – in Salonitom Anhovo. Pri tem so bili seveda oškodovani delničarji podjetja FMR.

Afera Etra 33 šolski primer vseh napak slovenske tranzicije
V preteklosti je PortalPlus v trilogiji člankov razdelal vse napake, ki so jih spregledali slovenski državni organi ob lastninjneju podjetja Etra iz strani Petričevega koncerna Kolektor. Podjetje Etra je bilo ustanovljeno leta 1933 ter je preživelo tako nacizem kot komunizem. A leta 1997 se je podjetje preoblikovalo v delniško družbo.  Leta 2007 je Etro kupilo podjetje Sarini d.o.o., neznano in komajda ustanovljeno podjetje iz nabiralnika in s prazno bilanco denarnega toka in za nakup porabilo “ogromno denarja”. Z 90-odstotnim lastniškim deležem pa je Sarini izsilil iztisnitev malih delničarjev. Podjetje brez kapitala je za Etro plačalo 25 milijonov evrov prek finančnih mahinacij, kombinacije “borznih prihrankov” in posojil zavarovanih z delnicami prevzetega podjetja.

Za iztisnitev malih delničarjev so uporabili avstrijski poštni nabiralnik Energo. Vendar, ko so ga prodali avstrijskemu slamnatemu podjetju, je ta v resnici prevzel le bilance Sarina iz podjetja Etra 33. S tem pa ni bilo potrebno izplačati malih delničarjev, saj je Energo prevzel samo Sarini, ne pa Etre 33. Zadeva je bila še toliko bolj zanimiva, saj se je za skritim in prepletenim lastništvom Sarinija skrivalo znano podjetje Pom-Invest, le to pa je bilo eno najbolj znanih tranzicijskih podjetij Pomhold d.o.o. Prvi del prodaje Etre 33 pa je uspelo s pomočjo slovenskih državih bank in pidovskih skladov.

Drugi del Etre 33 se je zgodil dne 27. januarja 2010, ko se kot kupci pojavijo Kolektor Group d.o.o., FMR d.d. Transing d.o.o., Torion d.o.o. in Energotrans d.o.o. Za podjetjem Energostrans se je skrival takratni direktor Etre 33 Peter Novak. Slednje podjetje je ustanovil  7. januarja 2010. Z enakim namenom je v igro vstopilo podjetje Torion d.o.o., ki se je ustanovilo 6. januarja 2010. Ustanovil ga je Tomaž Kmecl, ki je bil v času prevzema glavni direktor podjetja Etre 33.

V začetku leta 2012 Kmecl ni bil več edini lastnik podjetja Torion, saj se mu je v hobotnici plenjenja Etre 33 pridružil še Metod Smrekar, lastnik podjetja Transind d.o.o. (ki je še eno podjetje v hobotnici za plenjenje Etre 33). Glede na čudne medsebojne povezave, si lahko bralci mislite svoje, o vlogah, ki sta jih v tem procesu igrala Kmecl in Smrekar kot direktorja družbe, po drugi strani pa sta jo preko svojih nabiralniških podjetij kupovala.

 

Kam je izginil več kot en milijon in petsto tisoč evrov?
Vendar v slovenskem poslovnem prostoru ni nikoli presenečenj, kot je znano iz preteklih tranzicijskih zgodb levega omrežja. Kmecl je v Etro 33 prišel iz Kolektor Magme d.o.o, kjer je zasedal funkcijo direktorja. Le ta se je od februarja do oktobra 2009 sprehodil od člana nadzornega sveta do glavnega direktorja podjetja Etra 33.

Dne 27. januar 2010 je družba Kolektor d.o.o. nakazala 17.014.334,22 evrov (45,05 %), FMR d.o.o. 8.515.665,00 evrov (22,54 %), Transing d.o.o. 2.674.819,28 evrov (13,49 %) ter podjetji Torion d.o.o. in Energostrans d.o.o.  897.590,30 evrov (4,5%). A ostala je skrivnost, od kod denar podjetjema Torion in Energotrans, ki sta se ustanovili dvajset dni pred prevzemom.

Kot so z dokumenti dokazovali na spletnem mediju Portaluplus, je Petričev Kolektor posodil Transingu 4,47 milijona evrov za odkup posojila deleža v Etri 33, ne glede na to, da je Transig kupil delež Etre za 2,67 milijonov evrov. Dvom je toliko večji, saj je bil prvi del nakazila v vrednosti 2,67 milijona evrov porabljen za nakup Etre, preostalih 1.795.180,72 evrov pa je izginilo neznano kam. Čudno je bilo tudi to, da sta Kolektor in FMR za en procent lastništva plačala 377 tisoč evrov, medtem ko je preostala trojica podjetij kupila en procentni delež podjetja zgolj za 177 tisoč evrov.

A vsa ta mahinacija se še vedno ni zaključila. V zadnji krog prodaje so se vključili namreč dobro leto po prvotnem prevzemu iz rok Sarinija proda del Etre 33 sledečim podjetjem in fizičnim osebam: FMR Holding d.d., Difs d.o.o., Svind d.o.o., Sistis d.o.o., Manitoba d.o.o., Ludvik Kumar, Jože Rupnik, Marjan Dermota, Anica Uršič Vončina. Prodaja je potekala v dveh krogih 25.1.2011 in 4.4.2011. A na koncu je vse pristalo v rokah podjetja Difs, kjer je glavna direktorica Petričeva žena Nada Petrič, Stojan Petrič pa stoodstotni lastnik podjetja.

Koprsko  okrajno sodišče zavlačuje s postopki v sporni aferi Etra 33
A ne glede znane predstavljene dokaza v slovenskih medijih v zadevi Etra 33 in drugih sumljivih zgodbah Stojana Petriča je slovenski gradbeni in medijski kralj nedotakljiv. Specializirano državno tožilstvo je avgusta 2017 na podlagi policijske kazenske ovadbe zahtevalo preiskavo zoper vseh pet oseb zaradi sumov zlorabe položaja v zadevi Etra. Vendar je okrožno sodišče v Kopru leto dni po vložitvi zahteve po preiskavi, zahtevo tožilstvo zavrnilo.

Po nekajletnem zavlačevanju na okrajnem sodišču večih pritožbah tožilstva je višje sodišče odločilo, da se preiskava mora izvesti. Ne glede na dolgotrajne postopke zadeva še nekaj let ne bo zastarala. To pa sedemdeset letnemu Petriču zadeva Etra krati spanec.

Informacije o poteku postopka koprsko sodišče skriva kot hudič mlade. Stopnja tajnosti je popolnoma nepotrebna, ko gre za poslovno omrežje človeka, ki je od države pridobil več kot eno milijardo evrov za svoje gradbene, medijske in druge posle v svoji razvejani poslovniški hobotnici. Zato se slovenski državljani lahko zavedate, da gre pri poskusu rušenja vlade še kako zares, ko v ozadju kot državljan Kane stoji gradbeni rokomavh iz Idrije in Kučanov varovanec Stojan Petrič.

Celotno trilogijo o lastninjenju Etre 33 podprte z dokumenti si lahko preberete ETRA prvi del, ETRA drugi del in ETRA tretji del
.

Luka Perš