fbpx

Parodija: Takšnega panterja bi za predsedovanje izbrala tranzicijska levica – za milijon evrov!

Foto: Facebook

Če bi imeli levo vlado… Stal bi milijon evrov (petsto za avtorja in devetsto devetindevetdeset tisoč petsto za Pristop) in užival status visoke umetnine, katere kritika bi pomenila, da ste navaden nestrpen domobranski homofob,” je znani komentator Tomaž Štih komentiral dogajanje okoli izbora simbola panterja na manšetah v okviru predsedovanja EU.

Tranzicijski levici uslužni mediji, hišna televizija SD (RTVS) in hišna televizija LMŠ (POP TV), sta znova po nepotrebnem zagnali vik in krik, češ da bo logotip slovenskega predsedovanja EU, (karantanski) črni panter. Levico “črni panter” bojda spominja na tisti “grdi” nacionalizem, obenem pa potrebuje municijo za svoj protivladni juriš. Prav zato bi se zdela izbira pink panterja z mavrično zastavo, kar na mestu, če bi predsedovala levica. Gre za izvrstnega ideološkega hibrida, ki poteši stare jugonostalgike, saj jih vrne v otroštvo pred črno-bele TV zaslone, obenem pa zadosti “obveznim kvotam” iz vrst njihovih vnučkov – anarho-levice z Metelkove.

Kdaj je vlada uradno potrdila, ali kdaj naj bi kakšen predstavnik vlade javno naznanil, da bo logotip slovenskega predsedovanja EU “(karantanski) črni panter”, ostaja nebeška skrivnost. Gre za polaganje nečesa nekomu v usta, kar ta ni nikdar izrekel ali potrdil. Zato je še toliko bolj skregano z logiko, da so se nekateri tranzicijski novinarji, tako nesočutno pognali nad ubogo črno žival in jo skušali evtanazirati, še preden bi se ta sploh pojavila.

A dejstvo je, da njeno “življenje” šteje, zlasti za našo zgodovino. Črni panter kot simbol ali grb s Karantanijo sicer nima ničesar skupnega. Se je pa panter, pozneje na Slovenskem, pojavljal stoletja dolgo, zato je del slovenske zgodovine in slovenski simbol (ne pa simbol slovenskega naroda). O tem, kaj bo simbol slovenskega predsedovanja, lahko zaenkrat le ugibamo, je pa situacija po svoje zabavna.

Potencialni logotip predsedovanja tranzicijske levice Svetu EU. (Foto: Facebook)

Glede na to, da levica slovi po tradiciji državnih proslav, ki z vsebino državnih praznikov (in še manj z njihovim spoštovanjem), nimajo tako rekoč ničesar skupnega, nas tudi mavrični pink-panter ne bi smel ravno osupniti. Videli smo že vse živo: gole zadnjice, v zrak dvignjene sredince, maškarado (pustnih, ne narodnih) noš, zločinsko totalitarno simboliko in celo mavrične zastave. Ni, da ni.

Domen Mezeg