fbpx

Partizanska propaganda na račun Ljubljančanov: Jankovićevo glasilo v ospredje potisnilo zloglasnega partizana Franto in reklamo za zgodovinsko lažniv film Preboj!

Vsi Ljubljančani, ki so v nabiralnike prejeli novo številko glasila ljubljanskega župana Zorana Jankovića, so lahko na naslovnici ugledali podobo nasmejanega zloglasnega partizanskega komandanta Franca Severja – Frante, iz katerega delajo pravo zvezdo. Partizanska propaganda iz tokratne številke glasila tako kar seva navzven, ne manjka namreč niti kratek intervju s Franto niti propaganda za partizanski film Preboj, ki je bil posnet po njegovi knjigi in za katerega smo že dokazali, da je povsem skregan z zgodovinskimi dejstvi. 

Glasilo Ljubljančanov Ljubljana je postal glasilo partizanov in promocije lažne zgodovine. V uvodu intervjuja je mogoče prebrati, kako Franto zgodovinar Stane Kocutar opisuje kot prijatelja z veliko začetnico. Ob tem pa novinarka Lora Power izpostavlja, da ji je nekega dne v okrepčevalnici Pingvin, kjer se Franta vsako jutro sestaja s kopico ljudi, kmalu postalo jasno, čemu tak opis.

Hvalospevov ne manjka
96-letni Franta ima sodeč po napisanem še vedno raje, da se ga namesto z gospodom naslavlja s tovarišem. “Partizan, ugleden svetovljan, častni občan našega mesta, šarmer z iskrivim nasmehom in tenkimi brčicami. Vojaški pilot in ekonomist, ki je ustvaril letališče Brnik; direktor Inex Adrie Airways, ki je po nesreči na Korziki 1981 nepreklicno odstopil, na jesen življenja pa neutrudni pisec, ki poziva k domoljubju in resnici,” je mogoče prebrati v opisu Frante, ki kar prekipeva od hvalospevov.

V kratkem opisu se lahko Ljubljančani seznanijo s tem, kako je Franta iz Št. Jurija pri Grosupljem prispel v najlepše mesto na svetu, kot Ljubljano opisuje župan Zoran Janković. Seveda, kot se za partizansko propagando spodobi, ne manjka razlaga, zakaj se je Franta odločil, da gre med partizane: “Z njima (sekretarjem centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije v ilegali Francom Leskoškom – Luko in sekretarjem komiteja za Ljubljano Tonetom Dolinškom) je usodnega septembra 1941 zrl v zlovešč dim, ki je goltal Rašico, prvo slovensko vas, ki so jo okupatorji požigali. ‘Barabe, tega pa ne boste delali,’ je sklenil in jo mahnil v partizane – s starim samokresom, čutarico in ročno bombo.”

Foto: Printscreen

Pohvalil tudi župana in njegovo ekipo
Franta, kurir Franca Rozmana – Staneta, komisar Cankarjeve in Šercerjeve brigade ter vzhodnega koroškega odreda, komandant Zidanškove brigade ter njenega operativnega štaba, v intervjuju izpostavlja, da se nikakor ni mogel sprijazniti s poniževanjem, krajo jezika, zemlje, pravic. “Vse to nas je spodbudilo, da smo se začeli boriti in na koncu zmagali!” Poleg tega, da pravi, da bi najraje pozabil štiri petine svojega življenja, a bi zaradi zadnje petine vse skupaj ponovil, ni pozabil pohvaliti ljubljanskega župana. “Zavest tega mesta je ena velika stvar,” pravi in dodaja, da naj bi imela Ljubljana veliko srečo, da se je našel Janković z neverjetno delovno ekipo, ki mestu ni dala le trenutnega zagona, ampak tudi temelje za naprej.

Reklama za film na celotni strani
V nadaljevanju si je mogoče ogledati propagando za partizanski film Preboj, katerega zgodba je zasnovana po knjigi Past na Menini planini, ki jo je pred devetimi leti napisal Franta. “Marec leta 1945. V hudi zimi se je na visokogorsko planoto iz takrat še nemškega obroča umaknila skupina petstotih partizanov, ki jih je v dolinah obkolila divizija SS z 12.000 okupatorskimi vojaki. Komandant Franc Sever – Franta, ki ga je upodobil slovenski dramski in filmski igralec Domen Valič, se znajde pred nemogočo nalogo, ko mora iz neprepustnega obroča rešiti svoje borce. Po celodnevni krvavi bitki se jim je v težkih razmerah uspelo prebiti skozi obroč na svobodo. To je zgodba o preživelih herojih,” je mogoče prebrati v opisu filma, za katerega piše, da bo v kinematografe prispel 17. oktobra.

Foto: Printscreen

Če je kdo mislil, da se tukaj partizanska propaganda konča, se je zmotil, ne manjka namreč niti članek z naslovom Ljubljanski pričevalci o bodeči žici, v katerem upokojena učiteljica angleškega jezika Marija Marjeta Ham deli svoje občutke glede življenja v obdobju okupirane Ljubljane, ko je bilo gibanje v mestu omejeno in je veljala policijska ura. Seveda pa tukaj ni prostora za zgodovinsko resnico, da niso bili partizani tisti, ki so osvobodili Ljubljano. Levičarska fama, da naj bi partizanska vojska poskrbela za izgon nemške vojske, je namreč daleč od resnice, saj so se partizani izogibali prometnic, da ne bi srečali umikajočih se čet Nemcev. Ni kaj, Janković skrbi za to, da partizanski duh iz prestolnice ne izgine. Žalostno pa je, da se to dogaja na račun denarja občank in občanov.

Foto: Printscreen

Hana Murn