Pirc Musarjeva na podnebno konferenco odpotovala s Falconom

Datum:

Žal je to edini način, da lahko uskladimo in izpeljemo vse predsedničine predvidene obveznosti pred konferenco, na in po njej,” so za N1 sporočili iz urada predsednice države, ki se je na podnebno konferenco v Dubaj odpeljala s Falconom in ne z redno letalsko linijo. Pirc Musarjeva je pred izvolitvijo obljubila, da bo skrbela za okolje in ogljični odtis. 

V Dubaju od četrtka, 30. 11., do torka, 12. decembra, poteka podnebna konferenca COP28, kamor so s svojimi zasebnimi letali prispeli številni voditelji držav in bogataši, kot so Bill Gates, Elon Musk in drugi vplivneži. Tam je tudi 14 tisoč nevladnih organizacij. Predsednica države Nataša Pirc Musar je tja odpotovala z vladnim Falconom. Upravičeno?

Spomnimo, da se je predsednica države pred nastopom funkcije zaobljubila, da bo “pred vsako potjo preverila ogljični odtis posamezne poti. Temu se pa bom zavezala.” No, Pirc Musarjeva tokrat zagotovo ni upoštevala svojih lastnih obljub, temveč se je odločila za dražjo in bolj okoljsko sporno varianto, saj ni upoštevala rednih letalskih linij do Združenih arabskih emiratov, ki so ena najbolje prometno povezanih destinacij sveta. Čeprav v kabinetu predsednice trdijo, da je bil najem Falcona edini način za njeno pot v Dubaj in nazaj, pa smo preverili, da temu ni tako.

Zagrebško letališče namreč dnevno ponuja več letov do Dubaja, cene pa se gibljejo med 500 in 850 evri za povratni let. Koliko nas bo državljane stala uporaba Falcona in celotnega bivanja osebja urada predsednice države, še preverjamo. Je pa predsednica redna uporabnica Falcona, med drugim je z njim odpotovala na kronanje kralja Karla III. v London, ki je prav tako ena najbolje povezanih destinacij v Evropi.

Pirc Musarjeva je danes nagovorila zbrane na podnebni konferenci. Njeno sporočilo o vojni proti podnebni krizi si preberite v nadaljevanju.

Pirc Musar je spomnila na katastrofalne posledice podnebnih sprememb, ki jih je Slovenija občutila lansko in letošnje poletje. Na eni strani katastrofalne požare, na drugi pa poplave, ki so prizadele tretjino države. Kot je dodala, so ekstremni in hitro spreminjajoči se vremenski vzorci povsod opozorilni klic, da se čas za blaženje izteka, in opozorilo, da je potrebno veliko bolj prožno prilagajanje za ohranitev nove normalnosti. Za ohranitev globalnega segrevanja v okviru cilja 1,5 stopinje Celzija se moramo po besedah Pirc Musar najprej dogovoriti o postopnem opuščanju fosilnih goriv in subvencij za fosilna goriva. “Če se bo proizvodnja premoga povečevala do leta 2030 ter proizvodnja plina in nafte do leta 2050, nimamo nobene možnosti, da bi dosegli ta cilj,” je poudarila.

Postopno opuščanje fosilnih goriv mora iti po njenem z roko v roki s potrojitvijo naših zmogljivosti obnovljive energije in podvojitvijo energijske učinkovitosti. Pri razvoju prožnih in trajnostnih prilagoditvenih ukrepov pa si moramo v največji možni meri prizadevati za rešitve, ki temeljijo na naravi. “Narava je naš največji zaveznik v boju proti podnebnim spremembam. Tega nikar ne pozabimo,” je dodala.

V luči bližajoče obeležitve 75. obletnice splošne deklaracije človekovih pravic je predsednica opozorila, da nastaja nov sklop človekovih pravic, ki je “posledica podnebnih sprememb in našega nepremišljenega odnosa do narave”. Med temi je omenila pravice do čistega in zdravega okolja, do vode in čistega zraka. “Tu je še podnebna pravičnost, ki je in mora biti nujna obveza – s tem bi se strinjale številne države. Zeleni prehod mora vključevati najbolj ranljive med nami. Moja država je pripravljena prispevati,” je poudarila in ob tem poleg prispevka Slovenije v višini 1,5 milijona evrov v sklad za odzivanje na izgube in škodo napovedala tudi zavezo, da bo država precej povečala prispevek tudi v zeleni podnebni sklad.

Predsednica je opozorila tudi na dejstvo, da je na svetu vse preveč oboroženih spopadov, ki predstavljajo “pogosto spregledano resno oviro” za doseg napredka pri omilitvi podnebne krize. “Te vojne so pogubne predvsem za prizadete ljudi, pa tudi za njihovo okolje in ekosisteme. V Gazi je danes uničujoča humanitarna in ekološka katastrofa, prav tako v Ukrajini. Enako velja za vse druge konflikte po svetu,” je izpostavila in dodala, da vsak konflikt terja svoj davek ne le za civiliste, temveč tudi resno ogroža njihovo okolje.

V luči tega se je zavezala za to, da bi morali svetovni voditelji voditi samo eno vojno, ki je resnično smiselna. “To je vojna proti podnebni krizi, izgubi biotske raznovrstnosti in onesnaževanju okolja,” je poudarila.

Ob tem je pozvala k ukrepanju in prenehanju prelaganja obveznosti na prihodnje generacije. “Je to pošteno? Je to odgovorno? Vsi poznamo odgovor,” je sklenila.

 

Sorodno

Zadnji prispevki

Korupcija na korupcijo – Golobova vlada

Golobovo vlado vse od nastopa spremljajo korupcijske afere. Sodna...

Cene, ki jih plačujemo za tečaje slovenščine za migrante, so vrtoglave

Množične migracije so za Slovenijo vedno večja težava pod...

Rusija dve leti po napadu na Ukrajino

Ruska invazija na Ukrajino ni spremenila le sveta, temveč...

Podoba vladajočih se v Bruslju na ogled postavi

Peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na...