“Pirkovičeva” osrednja proslava ob dnevu državnosti je bila najbolj gledana vse od leta 1991

Osrednja državna slovesnost ob dnevu državnosti na Kongresnem trgu v Ljubljani. (Foto: STA)

V preteklih dneh se je veliko polemiziralo o osrednji proslavi ob dnevu državnosti. Večinski mediji, del civilne družbe in leve opozicije, so kričali, da je bilo dogajanje ob proslav, veliko bolj podobno okupirani Ljubljani v času druge svetovne vojne. Vsa tovrstna natolcevanja in obožbe je zanikal avtor proslave in voditelj na RTV Slovenija Igor Pirkovič.

“Hvala za zaupanje in za najvišjo gledanost katere od državnih proslav od leta 1991,” je delil podatek na svojem Twitter računu Igor Pirkovič. S tem se je podrla teorija neodvisnih strokovnjakov, da je bila proslava ena najslabših v zadnjih letih. Pri kritiki so blestele predvsem sodelavke avtorja proslave, ki so ena za drugo črnile letošnjo proslavo. A nezadovoljnih pogledov neodvisnih novinark Jelene Aščič, Špele Kožar, Eugenije Carl in Mojce Pašek Šetinc očitno niso delili Slovenke in Slovenci, saj je bila to, če vzamemo v obzir samo televizijsko gledanost, najuspešnejša vse od osamosvojitve.

V sredo zvečer ob 21. uri je na Kongresnem trgu potekala državna proslava. Njen začetek so oznanile salve topov, sledil pa je govor slavnostnega govornika, predsednika republike Boruta Pahorja, ki je med drugim pozval vse, naj se odrečejo ravnanjem, ki bi poglabljala medsebojno nezaupanje ali spodbujala sovraštvo. “Tega si ne zaslužimo. Nič od tega nam ne bo koristilo. Dovolj in preveč je bilo tega,” je bil jasen. Potruditi se je treba, “da znova zmaguje, kar nam je skupno”.

Antiproslava pokazala vso bedo financiranih kulturnikov
Žal smo v Sloveniji doživeli antiproslavo, ki ni imela ničesar skupnega s počastitvijo 29. rojstnega dne samostojne Slovenije. Na Prešernovem trgu se je 24. junija 2020 odvila protidržavna proslava, katere organizatorji bojda niso znani. Ta protiproslava, kot so jo poimenovali organizatorji, ki so popolnoma znani, naj bi za razliko od državne proslave pokazala pravo kulturo slovenskega naroda.

Pokazalo se je, da v prestolnici živi tudi precej anarhistov in zagovornikov nekdanjega komunističnega totalitarnega sistema. Antiproslava je pokazala tudi to, da se iz državnega proračuna financirana kulturno sfero Ljubljane, ki pa hrani predvsem anarhiste, jugonostalgike in brezdelneže. Antiproslava je pokazala, da bo potrebno v Sloveniji še marsikaj postoriti, preden bosta država in delo med ljudmi znova sprejeti kot vrednoti.

Luka Perš