fbpx

Po partijski liniji do poceni murgelskih dvorcev

Foto: Matic Štojs Lomovšek

Pred dnevi smo že poročali o v nebo vpijočem molku Odlazkovega medijskega imperija glede nepremičnin slovenskega rdečega plemstva, ki si je po partijski liniji pridobilo luksuzne hiše na elitnih lokacijah v ljubljanskih Murglah. V prejšnjem prispevku smo pod drobnogled sicer vzeli le nekdanjega partijskega šefa Milana Kučana in zadnjega predsednika predsedstva SRS Janeza Stanovnika. A omenjena komunistična veljaka še zdaleč nista edina, ki sta svoji nepremičnini v Murglah dobila po smešno nizki ceni.

Povprečen obiskovalec Ljubljane bi Murgle lahko opisal kot dokaj običajno spalno naselje na močvirnatih tleh na južnem delu Ljubljane, ki ga odlikujejo lepo zaraščeni drevoredi, številne pešpoti, ki vodijo do vhodnih vrat atrijskih hiš, prostrane zelene površine in prijetna odmaknjenost od ljubljanskega prometnega vrveža.

Ne glede na to pa ob svojem nastanku v začetku 2. polovice 20. stoletja v širši družbeni zavesti takšen tip naselij ni veljal za preveč bivalno zaželenega (lesene montažne hiše, zasnovane brez zavestnega iskanja arhitekturnega presežka so bile grajene na neugodnih barjanskih tleh, ki niso bila primerna ne za visoko gradnjo, ne za poljedelsko obdelavo), zaradi česar so bile cene murgelskih nepremičnin tedaj relativno nizke.

Komunistična elita uživala privilegije, nedostopne drugorazrednim državljanom
Cenovno ugodnost nepremičnin pa so prikladno izkoristili vsi tisti, ki so vedeli, za kaj gre. Tisti pripadniki jugoslovanske elite, ki so poznali tuje primere bivanja, predvsem skandinavske, in so tako vedeli, kaj predstavljajo takšne hiše, kot so bile tedaj na prodaj v Murglah. Zavedali so se, da lahko za ceno povprečnega stanovanja v blokovskem naselju tu dobijo svojo lastno hišo z vrtom. To je bil tudi razlog, da so murgelske hiše hitro prenesli v last t. i. Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije, ki pa je bil pristojen tudi za podeljevanje nepremičnin takratnim funkcionarjem. V nekaj desetletjih se je posledično sem preselil velik del bivše komunistične elite, ki je zaradi svojih političnih funkcij že tako nizkocenovne nepremičnine dobila v trajni najem za smešno nizke zneske.

Milan Kučan je do svojega domovanja v Murglah prišel po smešno nizki ceni. (Foto: arhiv Demokracije)

V Murglah so tako svoj dom našli vsi slovenski rdeči funkcionarji, ki po večini še danes prebivajo tu, saj so nekdanja vladna stanovanja, kar so te hiše v resnici predstavljale, po slovenski osamosvojitvi domala vsi nekdanji visoki partijski funkcionarji odkupili po določbah t. i. Jazbinškovega stanovanjskega zakona iz leta 1991. Slednji je bil prikladno sprejet za imetnike stanovanjske pravice takratnih družbenih stanovanj, cene pa so bile tudi do 10-krat nižje od realnih.

Danes so hiše v Murglah vredne pravo bogastvo
Po takšnih absurdno nizkih cenah kot Milan Kučan, ki je za svojo murgelsko hišo odštel zgolj današnjih 35 tisoč evrov (čeprav je njena realna tržna vrednost ocenjena na kar pol milijona evrov), so se idiličnih murgelskih nepremičnin polastili tudi generalni sekretar Predsedstva ZKJ in drugi najpomembnejši jugoslovanski politik Stane Dolanc (1925–1999), nekdanji slovenski predsednik, premier in vodilni politik v času slovenske tranzicije Janez Drnovšek (ta je po Dolančevi selitvi na Gorenjsko prevzel njegovo murgelsko hišo, njena vrednost je danes ocenjena na več kot 420 tisoč evrov), predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije in dolgoletni predsednik Zveze borcev Janez Stanovnik (vrednost njegove hiše so ocenjevali na več kot 294 tisoč evrov), nekdanji prvi direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in špekulant z javnimi naročili medicinske opreme (škandalozne kirurške mize, preplačane žilne opornice itd.) Janez Zemljarič, čigar “murgelski dvorec” naj bi bil “težak” slabih 400 tisočakov, namestnik guvernerja Narodne banke Jugoslavije in minister za finance v Drnovškovi vladi Mitja Gaspari, čigar murgelsko nepremičnino Geodetska uprava Republike Slovenije ocenjuje na dobrih 266 tisoč evrov, nekdanji slovenski minister za šolstvo in šport Pavel Zgaga, čigar hišo vrednotijo na 270 tisočakov, in še mnogi drugi.

Stane Dolanc, eden Kučanovih mentorjev, je ravno tako živel v hiši v Murglah.

Se ob takšnih bajnih zneskih in dejstvu, da so do omenjenih nepremičnin prišli po bistveno nižjih cenah, še komu zdi problematična nepremičnina Janeza Janše ali katerega od sedanjih slovenskih ministrov, ki so svoje nepremičnine kupili po povsem običajnih tržnih cenah?

Sara Kovač