fbpx

Podpisana koalicijska pogodba, ki predstavlja zloveščo napoved vračanja na prorusko in prokitajsko politiko

Predsednica SD Tanja Fajon, predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob in koordinator Levice Luka Mesec so podpisali koalicijsko pogodbo (Foto: STA)

“Ravno ta hitrost pri postavljanju koalicije, ki nam jo marsikdo zavida, je bila zaradi volje ljudi enostavna,” je dejal na novinarski konferenci Robert Golob, ki je s prvakoma SD Tanjo Fajon in Levice Lukom Mescem, danes tudi uradno podpisal koalicijsko pogodbo vlade v mandatu 2022–2024, ki se oblikuje pod njegovim vodstvom. Hvalisanje o hitrosti sestave koalicije in podpisu pogodbe pa zna biti tudi recept za “hiter padec v realnost”.  Koalicijski trojček ima v DZ podporo 53 poslancev, računajo lahko tudi na podporo obeh predstavnikov narodnih skupnosti, poroča STA.

Odmevna koalicijska pogodba je bila tudi danes uradno podpisana s strani nove koalicije, vendar je ob tem treba poudariti, da so se mnogi gospodarstveniki in strokovnjaki na področju zdravstva obregnili ob njene pomanjkljivosti. Med drugim jih je zmotilo predvsem premalo poudarka na gospodarstvu in visoki cilji v zdravstvu, za katere menijo, da bodo težko dosegljivi.

Je to res volja ljudstva?
Golob je po podpisu koalicijske pogodbe dejal, da je bila sestava koalicije treh strank jasno izražena volja ljudi, ki so na volitvah pred točno enim mesecem izglasovali, koga želijo in koga ne. To je ena redkih Golobovih trditev, ki dejansko drži, ljudje so namreč res pokazali, koga ne želijo v vladi, in jasno je bilo, da sta med njimi tudi Alenka Bratušek in Marjan Šarec, ki pa sta se (glej ga zlomka) znašla na seznamu prihodnjih ministrov. Predsednica stranke SAB Alenka Bratušek bo infrastrukturna ministrica, predsednik LMŠ Marjan Šarec pa minister za obrambo. Je torej Golobu res pomembno, kaj si ljudje želijo ali je mnenje ljudstva pomembno samo, ko je to zanj prikladno?

Koalicijska pogodba jasno določa tudi organizacijo nove vlade, ki je po Golobovih sicer ne morejo organizirati takoj, naj pa bi se tudi to uresničilo v prihodnjih mesecih. S tem je seveda mislil na ustanavljanje treh novih ministrstev, za katere pravi, da “le na videz povečujejo kompleksnost vlade”. V resnici so nova ministrstva namenjena tistemu, česar doslej ni storil še nihče, namreč ustvarjanju novih priložnosti. Ob tem je nujno poudariti, da bodo tudi te priložnosti zahtevala finančni vir, ki pa so ga v novi koaliciji kar “izpustili”, saj po njihovem mnenju nova ministrstva nastanejo kar iz nič, delali bodo pa očitno tudi vsi zastonj, saj še danes ne omenjajo finančnih posledic, ki jih bodo prinesla.

Zanje je očitno vse zelo enostavno in hitro rešljivo
Poleg opredelitev in naštevanja funkcij novih ministrstev je Golob poudaril tudi novosti na področju zdravstva, glede katerega so se po njegovih besedah v koaliciji “najhitreje” dogovorili, kar zveni zaskrbljujoče. Ob njegovih besedah se marsikdo vpraša, kako resno pravzaprav odločajo o tako resnih zadevah, sploh če upoštevamo njihove pretekle besede, dejanja in nekompetentost o odločanju v zadevah, s katerimi se Slovenija sooča že leta. Njihov namen je priprava na jesen ob morebitni vrnitvi covidne krize, drugi pa je priprava interventnega zakona za načrtovanje in izpeljavo zdravstvene reforme. Ob tem opomnimo tudi na sporočilo FIDES-a, ki je o novi koalicijski pogodbi dejal, da je povsem jasno, da gre v njej za skupek želja in visokoletečih ter očitno med bodočo koalicijo tudi še neusklajenih ciljev, ki pa ne bo zaustavila nadaljnjega razkroja javnega zdravstva.

Po Golobovem nagovoru je sledil nagovor predsednice SD Tanje Fajon, ki je v osnovi povzela Golobove beseda, dodala pa je še, da, “v mednarodni politiki želimo vrniti ugled Sloveniji tam, kjer je bil oškodovan”, ob čemer enostavno ne moremo mimo dejstev, ki so očitno jasna celotni Sloveniji, medtem ko je Fajonova zaprta v svoj mehurček. V zadnjih dveh letih je Slovenija pod vlado aktualnega premierja Janeza Janše pridobila ugled, ki doslej v vseh teh letih še ni uživala. Ne le, da je pridobila na mednarodni prepoznavnosti, ampak je bila dejansko vključena v svetovna dogajanja, medtem ko je Fajonova nemalokrat dobesedno pljuvala po njej, kar so dokazovala tudi pričanja nekaterih evropskih politikov iz Bruslja, o čemer smo tudi že poročali. Na to se je odzval tudi aktualni premier Janša, ki je na Twitterju v odgovor na besede Fajonove zapisal: “Zlovešča napoved vračanja na prorusko in prokitajsko politiko. Korenine stranke SD,” pri čemer je koristno spomniti na javni poklon spomeniku komunista Borisa Kidriča, ki še danes odmeva.

Tako so se v vodstvu SD poklonili revolucionarju Borisu Kidriču. (Foto: FB)

Kakšna prihodnost čaka Slovenijo?
Kot da to ni bilo dovolj, se je ob koncu oglasil še predsednik Levice Luka Mesec, ki je napovedal konec uničevanju pravne države, katere definicije očitno še danes ne pozna, in dodal, da je “dogovor med Levico, Gibanjem Svoboda in Socialnimi demokrati napoved vlade, ki bo zrla v prihodnost.” Pa si Slovenija res želi zreti v prihodnost z ljudmi, ki slavijo komunistične diktatorje?

Radikalni poslanec Levice Miha Kordiš z majico jugoslovanskega diktatorja Tita (Foto: STA)

Ni treba posebej poudariti, da je njihova vizija “prihodnosti” popolnoma drugačna od vizije prihodnosti ljudi, ki slavijo napredek, razvoj in voljo ljudstva. Trganje denarja ljudstvu iz rok z ukinjanjem davčne reforme, ki je bila sprejeta letos, je prvi korak k “prihodnosti”, ki jo napoveduje nova koalicija. Določanje, kaj ljudje lahko jejo in kolikokrat na teden? Je to ta “prihodnost”? Vsekakor se bo njihova vizija razkrila tako hitro, kot so se hvalisavo sprejemale njihove odločitve. Izredno hitro.

Ana Hribar