fbpx

Pojasnilo za telebane: Bolj plastično se Veselovih spornih zaslužkov na Fifi ne da pojasniti!

Tomaž Vesel. (Foto: STA)

O tem, da gre pri Fifi za profitno organizacijo oziroma gospodarsko dejavnost, ker je nogomet pač podvržen pravilom o prostem pretoku storitev in ljudi – glede tega obstaja pa že dolgoletna praksa sodišča EU – smo pisali že lani decembra. Tokrat objavljamo še pojasnila v zvezi z nepravilnostmi na strani Tomaža Vesela, ki pa jih Komisija za preprečevanje korupcije ni vzela na znanje.

Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel in predsednik KPK Robert Šumi zatrjujeta, da Veselovo delo na Fifi ne spada v pridobitno dejavnost in da je Fifa organizirana kot društvo po švicarskem civilnem zakoniku. Vendar besede Vesela na laž postavlja odločba Sodišča Evropske Unije v primeru Laurent Piau, ki je pred Sodiščem EU izgubil prav zato, ker je trdil, da Fifa ni gospodarska družba – o tem je naš medij pisal že decembra lani in potem ponovno v januarju. Sodišče EU izrecno ugotovilo, da je Fifa podjetje in da ustreza tudi definiciji združenja podjetij. V omenjenem primeru Laurenta Piaua je navedeno, da: “Fifa in nacionalne nogometne organizacije so tudi podjetja, ne samo športne organizacije”. Glede na EU in slovensko definicijo podjetja (nastopanje proti plačilu, torej prodaja storitev in/ali blaga) – ZPOmK-1 –je torej že dolgo jasno, da je Fifa tudi podjetje. Fifa je imela sicer v letu 2019 kar 766 milijonov dolarjev prihodkov.

Januarja smo pisali tudi o tem, da naj bi bil Vesel pod  drobnogledom KPK-ja, in sicer zaradi suma kršitve 26. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Na KPK so takrat povedali, da je zadeva šele v fazi predhodnega preizkusa, v okviru katerega se pridobiva pojasnila in dokumentacijo. V postopku je Komisija preverjala morebitno nezdružljivost opravljanja funkcij v skladu s 26. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ter morebitne druge kršitve ZIntPK. Potem je bil vprašljiv tudi šestnajsti člen Zakona o Računskem sodišču RS, ki govori o nezdružljivosti funkcij na računskem sodišču z drugimi funkcijami in z opravljanjem določenih del oziroma dejavnosti, navaja, da funkcija člana računskega sodišča, funkcija vrhovnega državnega revizorja in funkcija sekretarja računskega sodišča (v nadaljnjem besedilu: funkcija na računskem sodišču) ni združljiva: s funkcijo v državnem organu, organih lokalne skupnosti, politične stranke ali sindikata; z delom v državnem organu, organu lokalne skupnosti ali pri nosilcu javnih pooblastil; s članstvom v organu vodenja ali nadzora gospodarske družbe, gospodarske javne službe, sklada, zavoda ali zadruge; z opravljanjem kateregakoli poklica ali pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva z opravljanjem javne funkcije.

 

Foto: Twitter

Domen Cukjati je na Twitterju objavil nekakšno pojasnilo za telebane, ki zelo jasno prikazuje 26. člen zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter kaže konkretno na to, kako je bilo v primeru Tomaža Vesela. Poklicni funkcionar ob javni funkciji ne sme opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi, piše v prvem odstavku. Dohodek v višini 20 tisoč evrov mesečno je prav gotovo pridobitna dejavnost, mar ne? Drugi odstavek pa pravi, da ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko poklicni funkcionar opravlja pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno, športno in publicistično dejavnost ter vodi kmetijo in upravlja z lastnim premoženjem, razen če drug zakon ne določa drugače. Funkcionar, ki dobi dovoljenje delodajalca oziroma sklene pogodbo za opravljanje ene od naštetih dejavnosti, razen v primerih športne ali publicistične dejavnosti, vodenja kmetije ali upravljanja z lastnim premoženjem, mora v roku 8 delovnih dni od pričetka opravljanja dejavnosti o tem pisno obvestiti komisijo ter priložiti dovoljenje delodajalca in sklenjeno pogodbo za opravljanje dejavnosti ali poklica. Jasno je, da Vesel ni tekal po zelenicah in igral nogometa, ampak pri Fifi deluje kot predsednik komisije za revizijo in skladnost. Kar nikakor ni športna dejavnost. Nadalje, Veselov delodajalec je Državni zbor, ki pa Veselu ni izdal nobenega dovoljenja – Vesel zanj ni niti prosil. O opravljanju dejavnosti bi moral v osmih dneh obvestiti komisijo, česar pa tudi ni storil.

Že ZRacS-1 v 16. členu eksplicitno določa nezdružljivost funkcij na računskem sodišču z opravljanjem določenih dejavnosti
Pristojnosti in naloge komisije primarno določa Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), dodatno pa jih opredeljuje poslovnik komisije. Pristojnosti in naloge komisije se razlikujejo glede na posamezna področja dela komisije, in sicer je ena izmed njih tudi nezdružljivost funkcij. Komisija lahko ugotavlja nezdružljivost funkcij le za tiste funkcionarje, za katere drug zakon ne vsebuje določb o nezdružljivosti funkcij, in za funkcionarje, za katere zakon glede nezdružljivosti funkcij napotuje na uporabo določb drugega zakona, kar je tudi ZIntPK. V primeru aktualnega predsednika Računskega sodišča Vesela bi (je) KPK prekoračila svoje pristojnosti, saj že ZRacS-1 v 16. členu eksplicitno določa nezdružljivost funkcij na računskem sodišču z drugimi funkcijami in z opravljanjem določenih del oziroma dejavnosti. Funkcija na računskem sodišču ni združljiva z opravljanjem kateregakoli poklica ali pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva z opravljanjem javne funkcije (4. odst. člena 16. ZRacS-1). ZIntPK poklicnim funkcionarjem prepoveduje opravljanje poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi, določa pa tudi izjeme od te prepovedi, ki pod zakonsko določenimi pogoji dovoljujejo opravljanje pedagoške, znanstvene, raziskovalne, umetniške, kulturne, športne in publicistične dejavnosti ter vodenje kmetije in upravljanje z lastnim premoženjem. Funkcionar te dejavnosti (z izjemo športne in publicistične dejavnosti, vodenja kmetije ali upravljanja z lastnim premoženjem) lahko opravlja, če skladno z veljavno zakonodajo za to pridobi dovoljenje delodajalca.

Sara Bertoncelj