Politična analiza: Vlada je kljub “udaru” okrepljena

Foto: Vlada RS

Politična radikalizacija dominantnih medijev, opozicije, dela civilne družbe in zdaj morda celo dodatna politizacija organov pregona jo (vladajočo koalicijo in vlado, op. a.) namreč še dodatno silijo, da ostane enotna,” trenutne politične razmere ocenjuje sociolog dr. Matej Makarovič. Podobno meni dr. Borut Rončević, ki pravi, da je kljub silnim naporom za rušenje vlade ta čas videti, da je vlada trdno v sedlu, s podpisom sporazuma s SNS in z manjšinskima poslancema pa se je še dodatno okrepila. “Recept za ohranitev te vlade je dobro vladanje, dobro komuniciranje rezultatov tega vladanja javnosti in pa spoštljiv odnos SDS do manjših koalicijskih partnerjev. Vse to za zdaj deluje.”

Konec junija smo bili priča politično motiviranim hišnim preiskavam Nacionalnega preiskovalnega urada, katerih glavni cilj je bila diskreditacija ministra Zdravka Počivalška in posledično celotne vlade. Zaradi tega je protestno odstopil minister za notranje zadeve Aleš Hojs.

Jasno je namreč, da skušajo omrežja tranzicijske levice, ki so povezana z nekdanjim totalitarnim sistemom in so se v času tranzicije regenerirala in prestrukturirala, še naprej obvladovati državo. To je še posebej vidno pri državnih podsistemih, ki kljub spremembi oblasti delujejo po njihovem diktatu. To je nehote s svojim člankom v Mladini konec aprila razkril razvpiti nekdanji kriminalist Drago Kos, ko je napovedal obračun “poštenih” policistov in kriminalistov s sedanjo vladno garnituro. In NPU je odličen primer tega, kako je bila institucija, ki je nastala pred desetletjem, v času ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, kadrovsko izbrana tako, da lahko danes deluje praktično kot nekakšna politična policija. Se pravi politično motivirano.

Makarovič: Na preizkusu so organi pregona
Dva znana politična analitika smo zato vprašali, kako bosta preiskava NPU pri ministru in predsedniku SMC Zdravku Počivalšku in posledično odstop notranjega ministra Aleša Hojsa vplivala na nadaljnje delo vladajoče koalicije in vlade, ob tem da NPU zaslišuje tudi ministra in predsednika NSi Matej Tonina ter da se napoveduje tudi preiskava ministrice in predsednice DeSUS Aleksandre Pivec. Bo to oslabilo vlado ali jo bo še bolj okrepilo? Bo opoziciji skupaj s t. i. globoko državo uspelo zrušiti vlado?

dr. Matej Makarovič (Foto: STA)

Po mnenju sociologa dr. Mateja Makaroviča o ozadjih lahko samo ugibamo, ampak tisti, ki je zdaj v resnici na preizkusu, ni toliko vladajoča koalicija kot organi pregona in njihova profesionalnost. “Če bo namreč prišlo do sistematičnega preganjanja ravno voditeljev sedanje koalicije, bo jasno, da ne gre za profesionalno in neodvisno preiskavo, ampak za zlorabo represivnih organov za namen političnega obračunavanja. Akterji v teh organih se bodo morali ne glede na osebne politične preference resno zamisliti, ali je za take cilje vredno dokončno žrtvovati lastno profesionalno kredibilnost.”

Rončević: Posledica radikaliziranost levice
Po mnenju sociologa dr. Boruta Rončevića pa boj osrednjih medijev z javnimi sredstvi vzdrževane civilne družbe in levih opozicijskih strank proti vladi Janeza Janše ta čas daleč presega normalne in ustaljene načine boja proti političnemu tekmecu. Po njegovem je to deloma posledica naraščajoče radikaliziranosti politične levice ne le v Sloveniji, ampak tudi po svetu, prav tako pa tudi dejstva, da gre za organizacije in posameznike, ki so navajeni na lagodno življenje, a brez javnih sredstev preprosto niso zmožni preživeti. “Boj za oblast je zanje tudi eksistenčni boj.

dr. Borut Rončevič (Foto: STA)

Po Rončeviću se zgodovina ponavlja, včasih tudi kot farsa. “Petkova kolesarjenja, zavajanje mednarodne javnosti o stanju v Sloveniji in režirane afere s policijskimi preiskavami sledijo enakemu protokolu kot leta 2013. Vendar pa druge Janševe vlade niso podrli t. i. vztrajniki ali pa KPK, ampak Gregor Virant. Tudi to vlado lahko poruši samo kdo od koalicijskih partnerjev. Jasno je, da je SDS utrjena v političnem boju in na neki način vajena vsega hudega, zato so aktivnosti od samega začetka usmerjene v druge tri koalicijske partnerje, nevajene takih zadev, ki znajo biti tudi osebno zelo neprijetne.”

Nasproten učinek od želenega
Po Makaroviču se vladna koalicija utegne v vsakem primeru zaradi vsega tega celo okrepiti. “Politična radikalizacija dominantnih medijev, opozicije, dela civilne družbe in zdaj morda celo dodatna politizacija organov pregona jo (vladajočo koalicijo in vlado, op. a.) namreč še dodatno silijo, da ostane enotna.” Podobno meni Rončević, ki pravi, da je kljub silnim naporom za rušenje vlade ta čas videti, da je vlada trdno v sedlu, s podpisom sporazuma s SNS in z manjšinskima poslancema pa se je še dodatno okrepila. “Recept za ohranitev te vlade je dobro vladanje, dobro komuniciranje rezultatov tega vladanja javnosti in pa spoštljiv odnos SDS do manjših koalicijskih partnerjev. Vse to za zdaj deluje.”

Sporazum in dogovor o sodelovanju
In res, v petek 3. julija so predsedniki koalicijskih strank Janez Janša, Zdravko Počivalšek, Matej Tonin in Aleksandra Pivec s predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem in poslancema narodnih skupnosti Ferencem Horvathom in Felicejem Žižo podpisali sporazum političnih strank in predstavnikov narodnosti v Državnem zboru Republike Slovenije o sodelovanju pri sprejemanju zakonov in drugih aktov ter dokumentov v obdobju 2020–2022. Po podpisu sporazuma je predsednik vlade Janez Janša s poslancema italijanske in madžarske narodne skupnosti podpisal še dogovor o njunem sodelovanju z Vlado Republike Slovenije. Predsednik vlade je ob robu podpisa sporazuma in dogovora izpostavil, da je podpis omenjenih dokumentov toliko pomembnejši, ker vnaša stabilnost v čas, ki se skuša zelo destabilizirati. Poudaril je tudi pomen odločenosti podpisnikov za sodelovanje v času koronavirusne krize.

Kot zdaj kaže, je “državni udar” globoke države doživel nasproten učinek, kot so ga načrtovali njegovi strategi. Vladajočo koalicijo je celo okrepil …

Metod Berlec