Politična trupla, ki postanejo politični zombiji – preizkušen recept globoke države

Foto: Demokracija

Ko nekdo na razvitem Zahodu postane politično truplo, je njegovega življenja javnega intelektualca in vplivneža praktično konec. Od trenutka, ko se mu javnost odpove, je njegova podoba kužna, ljudje v javni sferi pa se potrudijo, da se izogibajo stikov z njim.

Bojevito se odzovejo na vsako omembo svojega imena v povezavi s kompromirancem. Takoj pojasnijo, da njihova stališča še zdaleč niso podobna in da so se v preteklosti že večkrat distancirali od mnenj, ki jih je še v času legitimnosti izjavilo politično truplo. Tipičen primer političnega trupla v ZDA je bil Richard Nixon. Čeprav je neposredni arhitekt globalnega kapitalizma, ki je iz revščine potegnil 2 milijardi Azijcev, je od afere Watergate naprej simbol politika, ki ga je škandal za vse večne čase porinil v družbo nategunov tipa Charles Ponzi. Podobno se je zgodilo s Christianom Wulffom, nemškim predsednikom, ki je odstopil, potem ko so ga začeli preiskovati zaradi domnevne korupcije. Ko se je kasneje še izvedelo, da je hotel vplivati na poročanje medijev o svoji korupcijski aferi in da je državni tožilec zahteval prekinitev imunitete zaradi nepotizma in neetičnega ravnanja, je nemudoma odstopil. Čeprav je bil kasneje oproščen vseh obtožb, je bilo njegove politične kariere konec ne glede na njegovo vsesplošno priljubljenost pred tem. Povsem je poniknil iz javnega življenja, nazadnje so govorili, da dela za turško podjetje, ki izdeluje oblačila.

Slovenska politična trupla živijo v drugačnem svetu
Kot nesmrtni zombiji v medprostoru večnih javnomnenjskih vic, kjer jih lahko mediji tranzicijske levice po želji reanimirajo in znova napodijo po slovenskih vaseh in mestih, da namesto “možganiiii”, tulijo “našeee”, “enakooost” in “pravičnoooo”. Globoka država z medijsko mašinerijo, ki bi ji lahko zavidal celo tretji rajh, povsem obvladuje javno mnenje. Vpliv, ki ga ima, ni nič manjši od Korean Central Television, ki Severne Korejce uspešno prepričuje, da Kim Il Sung ni nikoli jedel in uriniral. Za globoko državo je izredno pomembno, da so padli vojščaki njene lažne revolucije zadovoljni in pomirjeni s svojo usodo. Drugače tudi negativna selekcija ne bi več bila dovolj in se noben profesor iz udobnega akademskega stolčka ali lokalni funkcionar iz vaškega fevda ne bi šel sramotit v državno politiko, ki je na daljši rok ne glede na začetni zagon skoraj zagotovo poklicni samomor. Če ne zaradi drugega, vsaj zato, ker slovenski izbranci globoke države prej sli slej naletijo na ostre čeri mednarodne (ne)legitimnosti.

Danes, ko se ljudem smili Miro Cerar − najaktualnejše politično truplo −, ki ga napadajo tako mediji, politika kot intelektualci na obeh straneh političnega pola, se malokdo spominja trpljenja mladega Boruta leta 2011. Borut Pahor je bil pred osmimi leti tako rekoč odpisan. Tiskani mediji so kar tekmovali, kdo bo napisal bolj masten naslov o njegovi nesposobnosti. Izpostavljali so specifično njega in takrat še veliko manj radikalne Socialne demokrate, nikoli pa drugih koalicijskih partnerjev − LDS Katarine Kresal, Zaresa Gregorja Golobiča in DeSUS zimzelenega Karla Erjavca. Borut Pahor je bil kriv, da je eksplodiral javni dolg. Kriv je bil za gospodarsko katastrofo. Kriv je bil za odpuščanja, nizke plače in pokojnine. Levim režimom zmeraj servilni Dnevnik je povzemal članek iz Frankfurter Algemenier Zeitunga, ki je ocenjeval, da so bila tri leta Pahorjevega vladanja za Slovenijo ekonomska katastrofa. Tri leta pred tem bi bili takšni članki priročno prezrti ali pa bi o njih pisali kot o naivnih tujcih, ki ne razumejo slovenskega političnega prostora.

S Pahorjem so izumili reanimacijo političnih trupel
Kakšen preobrat od dni, ko je v soju žarometov, severnokorejskih medijskih hvalnic in ploskanja levega esteblišmeta prišel na tisti zmagovalni oder povedat, kako je počaščen, da so mu ljudje izrazili zaupanje, in kako predvsem upa, da bo nanj ponosen njegov (danes trdolevičarski) sin. Dejal je, da je njegova ekipa sposobna premagati vse ovire, ki Slovenijo ločijo od najrazvitejših držav. Najbrž se mu še sanjalo ni, kako ga bodo tisti, ki so ga ustvarili, tudi prav po srednjeveško razčetverili kot glavnega krivca za propad levičarske vlade, ki se ni znala spopasti z globalno recesijo, ampak jo je z nesposobnostjo, s korupcijo in z nacionalinteresnim vladanjem še poglobila. Borut Pahor je bil leta 2011 na tleh. Znana je anekdota o tem, kako ga je prišel Milan Kučan pozvat k odstopu, ker so ga že imeli namen nadomestiti z Zoranom Jankovićem. Nekateri bodo namignili, da ga ni prišel pozvat, ampak mu je prišel povedat, kaj se bo zgodilo, kot igralcu, ki posluša napotke režiserja. In res se je zgodilo. Praktično iz nič je na predčasnih volitvah zmagala Jankovićeva Pozitivna Slovenija, Pahorja je nadomestil radikalnejši Igor Lukšič, SD pa je zaplula v vode socialističnega močvirja, po katerih brede še danes. Pahor je najbrž mislil, da je njegove kariere že konec in se bo moral zdaj zadovoljiti z mestom kakšnega nevidnega direktorja direktorata za preganjanje dolgčasa in gojenja medicinske marihuane. Pa se je zgodil čudež, kakršnega lahko naredi le robusten, dobro naoljen, z oblastjo tesno spečan medijski stroj. Njegovo ime, delo in ugled so se čez noč rehabilitirali in le nekaj mesecev po tem, ko je bil tarča šal in javnega posmeha, je zasedel funkcijo, ki mu je pisana na kožo – postal je predsednik republike s 67,4-odstotno podporo.

Borut Pahor je bil leta 2011 na tleh. Znana je anekdota o tem, kako ga je prišel Milan Kučan pozvat k odstopu, ker so ga že imeli namen nadomestiti z Zoranom Jankovićem, ki so ga potem na ljubljanskem Magistratu javno pozvali, naj kandidira s svojo listo na državnozborskih volitvah. In je kandidiral, zmagal, a vlade mu ni uspelo sestaviti. (Foto: STA)

Leta 2012, ko je napovedal, da bo kandidiral za predsednika države, so se usklajeno začele pojavljati analize, da bi bil Pahor pravzaprav idealen za to funkcijo, saj je kljub pomanjkanju operativno-strokovnih sposobnosti retorično močan, to pa je praktično edino, kar predsedniška funkcija zahteva. Čeprav je tudi skozi predsedniško kampanjo 2012 najtrši del našistične intelektualne levice še zmeraj o njem pisal z retoriko “glas za Pahorja je glas za Janšo”, so se njihovi spindoktorji na tiho zavedali, da s tem le napihujejo njegovo mainstream všečnost – med narodno razdvojevalnim, “drugorazrednim” Türkom in Pahorjem bodo mlačno srednjo pot iščoči slovenski volivci pač zmeraj izbrali slednjega. In ljudstvo je – podobno kot na volitvah v državni zbor leta 2011 − znova vdano sodelovalo z mojstri političnega inženiringa. Če so z Jankovićem izumili nove obraze, so s Pahorjem izumili reanimacijo političnih trupel. Ta drugi izum je še toliko bolj genialen kot prvi. Novi obrazi bodo zmeraj na voljo, če bodo vnaprej vedeli, da jim po neizbežnem javnem pogromu zaradi zgrešenih levičarskih politik − te bodo prisiljeni voditi kot odsluževanje dolga stricem, ki so jih izvolili – še vedno ne bo treba pisati življenjepisov na zavodu zaposlovanje in žicati sorodnikov, naj jim zrihtajo kak dober “šiht”, potem ko bo konec funkcionarskega nadomestila.

Popolnoma razmesarjeno Bratuškovo so znova oživeli in jo dali v resor, kjer se pretakajo milijarde
To vajo so potem ponovili z Alenko Bratušek, kar je bil še bolj neverjeten dosežek, za katerega – priznam – si nisem predstavljal, da je mogoč, potem ko je leta 2014 na zaslišanju za evrokomisarko pred Evropskim parlamentom pred vsem svetom osramotila sebe in narod. Takrat se je vsa nacija prvič v zgodovini kolektivno zamislila in se začela spraševati, ali je z negativno selekcijo, ki je tako toksično okužila našo parlamentarno demokracijo, vse v redu. Miha Mazzini je v kolumni zapisal, kako smo postali ogorčeni nad predstavo Bratuškove, komaj ko so z očmi začeli zavijati tuji evroposlanci. V državnem zboru je bil njen prazni monolog o ničemer pričakovan in legitimen. Evroposlanci pa so Bratuškovo pozorno poslušali in hitro ugotovili, da nima najosnovnejšega pojma o resorju, ki naj bi ga na evropski ravni vodila. Da naša normalnost ni normalna, smo spoznali, komaj ko je z vso silo trčila v evropsko normalnost. “Polomija Bratuškove: ‘Če že o energetski uniji ne veste prav veliko, povejte kaj o vaših težavah s KPK'”, “Bratuškova vsem lagala v obraz: sama se je predlagala za komisarko”, “To je bil najslabši nastop do zdaj”, so jo na križ pribijali domači mediji, ki so ji le dobro leto pred tem peli hvalnice sveže kandidatke, ki je meritokratorno in profesionalno zasedala strokovne položaje tako v levih kot desni vladi. Pogrom nad Bratuškovo je bil takrat z vseh strani tako neverjetno silovit, da bi Slovenec, ki bi mu s časovnim strojem šli v poletje 2014 povedat, da je Bratuškova leta 2019 ministrica za infrastrukturo, morda verjel, da smo res časovni potniki, zdelo pa bi se mu povsem znanstvenofantastično, da je gospa še zmeraj v politiki, kaj šele da je ministrica. Pa se je vendarle zgodilo.

Avtorji slovenske leve politične realnosti so morali leta 2018 nujno rehabilitirati Alenko Bratušek, če so želeli sestaviti protijanševsko koalicijo. Nihče se ni več pogovarjal o Bratuškovi kot o sramoti našega naroda … (Foto: STA)

Počasi, skoraj nevidno, a zanesljivo. Njeno zavezništvo je bilo dolgo mrtva entiteta. Mediji so jo pustili pri miru, prav tako javnost in vsi skupaj smo komaj čakali na naslednje volitve, ki bi jo dokončno odplavile s političnega prizorišča in to neprijetnost negativne kadrovske selekcije za zmeraj izbrisale iz kolektivnega spomina. Ja, tudi nje ne bi bilo treba biti strah pisanja motivacijskih pisem novim delodajalcem. V vsakem primeru bi jo parkirali v kakšen zavod, kjer bi morda namesto svojih prijateljev kupovala precenjene perzijske preproge, a politična situacija pred lanskimi volitvami je bila takšna, da so jo morali avtorji slovenske leve politične realnosti nujno rehabilitirati, če so želeli sestaviti protijanševsko koalicijo. Nihče se ni več pogovarjal o Alenki Bratušek kot o sramoti našega naroda, ampak kot o močni, sposobni feministki, ki se je štiri leta v parlamentu neutrudno zavzemala za navadne ljudi, na volitvah leta 2018 pa se je posvetila predvsem najranljivejšim med nami – upokojencem. Kar nenadoma je začela blesteti z ribarjenjem v istem ribniku, kjer že leta uspešno ribari stari ribič Erjavec. Mediji so jo pri tem izdatno podpirali – pojavila se je na vsakem soočenju, tudi ko si tega še ni zaslužila (ko so ankete njeno strančico na volitvah komaj zaznale). Če so s Pahorjem pokazali, da znajo reanimirati politično truplo in ga oživeti v reprezentativno funkcijo, so z Bratuškovo dokazali, da lahko še bolj razmesarjeno truplo ne le oživijo, ampak spustijo nazaj v aktivno politiko, v resor, kjer se pretakajo resnične milijarde davkoplačevalskega denarja.

Ta čas je odprt medijski lov na Cerarja
Najnovejši projekt reanimacije in/ali parkiranja odsluženih politikov je Miro Cerar. Prvi, ki je doživel šarčevski trenutek narcisoidne slave, preden je bil odprt medijski lov nanj, ko je postal nekoristen. Spomnimo – afere SMC, ki mejijo v najboljšem primeru na partijsko kadrovanje, netransparentno porabo javnega denarja in obvod sredstev za financiranje kampanje, v najslabšem pa na mafijske posle, so bili medijem in organom pregona znane že dolgo časa – še globoko v obdobju, ko Cerar kot premier ni jamral, ampak iskal rešitve. Ampak takrat je zanje veljal medijski molk. Afera maketa, namigovanja glede nakupa ograje na meji, zapravljivost ministrice Smrkoljeve … kar nenadoma so bile takšne zgodbe vse od pomladi 2018 na POP TV, medijskem generalštabu LMŠ, skoraj tako pogoste kot napoved vremena. Strici so našli bolj zanesljivo, manj inteligentno, bolj ljudsko alternativo. Demontaža Mira Cerarja se je začela. V vsej svoji politični naivnosti, zaradi katere je celo ženska, ki mu je podarila življenje, bojda rekla, da ni za politiko, se najbrž ni niti zavedal, kaj se mu dogaja. Niti po volitvah, ko je imel možnost presekanja vezi s tranzicijsko mafijo in vstopiti v desnosredinsko koalicijo. Obnašal se je točno tako, kot so si želeli in pričakovali ljudje, ki so izdelali, nato pa zrušili njegov lik in delo. Dobri stari zanesljivi Miro. Zato ne bodite presenečeni, če bi Miro Cerar kot evrokomisar (če se Šarčeva matematika izide) ali kot bodoči predsednik vlade, potem ko bo doživel čistilno akcijo Bratušek-Pahor, kar nenadoma začel kraljevati na politbarometrih Ninamedie in Mediane. Danes skoraj nepredstavljivo. A tudi leta 2011 je bila uspešna predsedniška kandidatura Boruta Pahorja nepredstavljiva. Leta 2014 je bilo politično preživetje in celo ministrovanje Alenke Bratušek še bolj nemogoče.

“Ugledni pravnik” Miro Cerar je leta 2014 na predčasnih volitvah s svojo SMC premočno zmagal na predčasnih državnozborskih volitvah. V času, ko je bil predsednik SDS Janez Janša na podlagi politično montirane sodbe v zaporu. To je bil trenutek njegove največje slave. Slave z veliko napako. (Foto: STA)

Cerar pa ni edini na vrsti za odstrel
Zadnje volitve so naplavile cel kup odsluženih političnih trupel, ki jih bo treba kje parkirati kot zasluge za njihove revolucionarne napore ali pa reanimirati na kakšni funkciji, kjer bodo levemu esteblišmentu koristni. Bratuškova nastopa kot politično truplo tudi leta 2019 skupaj s Karlom Erjavcem, oba s Cerarjem del kvazi liberalne združbe prikritih socialistov, katerim je zmanjkalo populističnega goriva, potem ko so mediji in piarovci globoke države odkrili Šarca. Zdaj imajo strici tri viška. Nobenemu od njih se ni treba bati za eksistenco. Slovenska revolucija poskrbi za svoje. Vprašanje pa je, če so še dnevnopolitično potrebni.

Bolj daljnovidni vidijo tudi stvari, ki danes še niso tako očitne. Recimo to, da ljudski politbarometri na lestvici najbolj priljubljenih politikov še zmeraj ohranjajo Jureta Lebna, človeka, znanega po svojem nezaupanju do kapitalističnega potrošništva in velikega ljubitelja državnega aparata kot rešitve za vse tegobe človeštva. Zaradi korupcijske afere maketa je odstopil že pred meseci in nima več nobene zveze s politiko. To daje slutiti, da nekateri pač ne verjamejo, da bo Šarec na daljši rok kaj bolj odporen na razočaranje volivcev, kot so bili Pahor, Bratuškova in Cerar.

Tako preprosto je to. V deželi servilnih medijev, disfunkcionalnega pravosodja, prodanih ekonomistov, oportunističnih nacionalinteresnih gospodarstvenikov in ostankov komunistične stranke demokratične prenove, ki vse skupaj usmerja, je normalno, da politična trupla kot nesmrtni levičarski zombiji še leta strašijo po naši parlamentarni demokraciji in nas iz leta v leto spreminjajo v večjo banana republiko. “Vi hev nou mor tajm.”

Mitja Iršič

  • RATATA

    MitjA Iršič bravo.
    Karkoli si že napisal.
    Vem da si jen fikal mater komunajzersjko.
    Prebrati treenutno ne zmorem zato šw enkrat vravo.
    Nimam špegl zati le približno.
    Dodam le mrš komu najzrji!!!!

  • tasilo

    Zeh …. bom kratek … spet še ena analiza … Dobra analiza, moram reči. Celo zelo dobra! Odlična! Perfektna! Vrhunska! Žebljico na glavíco! Ampak takih veleumnih analizatorjev — ki od takih veleumnih analiz tudi dobro živijo — je že čisto preveč. Vsi pametni sto na uro, en bolj kot drug … samo nič se ne spremeni na boljše.

    Premalo pa je tistih, ki predlagajo konkretne rešitve. Dajmo, Iršič, nehaj že samo analizirati in napni možgane še za kaj koristnega ter raje prinesi tudi kakšen uporaben predlog in realno aplikativno rešitev, “veleumnih analiz” imamo že čez glavo . Tak um s pametnimi predlogi ne bi sel imeti težav, mar ne? (To velja za vse “veleumne analizatorje”, ne le za Iršiča.)

    Kurc gleda še tako “globokoumne” analize, če od njih ni učinka ali koristi …

    Sem že jenjal.

    • Vojvoda Šarec.

      Iršič potrćko mora vztrajno lajat v rog, da mu Janša sredi državno službo.
      Iršič gama samček, ce bi bil veleum in z jajci bi pisal za FOX NEWS.

    • stajerc5

      Dobra kritika, ki pa tudi ne prinese nic. Lahko imas Einsteinovo resitev, ampak…hej, pri nas ne bo nasla poti, da pride skozi. Minirana bo se prej, predno pride pred- izmisli si varianto.
      Na mehek nacin se ne bo nikoli izslo. Pocakajmo, kaj nam bo cas prinesel. Sicer pa, brez kolapsa drzave se ne bo zgodilo nic. Pomagajmo ji cimprej umreti, da se bo kaj novega rodilo!!!

    • tohuvabohu

      Analizatorji analizirajo, reformatorji reformirajo, sralci pa serjejo.

    • Mojca pokraculja

      Rešitve ni. Sem že jenjala.

  • Sonce

    V Sloveniji je nekdo javno lagal, mahal s ponarejenimi dokumenti, se kitil s plagiat izjavo, in še veliko veliko masla, pa še kar aktivno v politiki. V tujini bi to že zdavnaj…

    • Amerikanc

      Najbolj je lagal udbovc Danilo, zakaj so ga fuknili iz OZN !

      • Sonce

        a – a, Ivan ga prekaša

  • Antonius

    Reinkarnacija političnih trupel je mogoča samo v butalski sloveniji.
    Mogoče se bo kaj spremenilo na bolje, ko bo truplo postal Kučan.
    —————–
    Na današnji dan pred 433 leti je umrl Primož Truba. Slovensko besedo nam je zapisal v prvo knjigo.
    433 let kasneje se nam je rodil pa David Tasić, ki se tudi ukvarja s slovenskimi knjigami.
    —————
    Pred 50 leti so Newyorški homoseksualci začeli stonewallski upor. Takrat se je v New Yorku začelo, zdaj =bejo pa ves zahodni svet.
    Škoda, ker se ne lotijo naših reinkarnirancev in njihovega kolovodjo Kučana,

    • Stric iz ozadja

      1586 + 433 = 2019. Potem se je David Tasic rodil letos? Zanimivo.

      • Antonius

        433 let po smrti Primoža Trubarja, danes praznuje rojstni dan 57 letni D. T.

    • Valter BraniSlav

      Govorite o Vidovem dnevu.
      Mnogo stvari se je zgodilo na ta dan: Kosovska bitka, Sarajevski atentat, Milosevicev odhod v Haag in seveda resolucija informbiroja iz katere je zmagovito vstal najvecji sin Slovenske matere Marije Javersek nesmrtni marsal SFRJ Josip Broz.
      Seveda Josip Broz nikoli ni postal politicno truplo. Prepameten in prevec hraber je bil in iz bitke s Stalinom izsel kot zmagovalec kateremu se je klanjal ves svet.
      Vecna SLAVA SPOMINU na nasega najvecjega sinu nesmrtnega marsala SFRJ Josipa Broza TITOSLAVA.
      Amen.
      https://youtu.be/AfMDrbzbb7A

      • SIMON ROZIC

        Zaleti se vendar v svojo rit!

      • Vojvoda Šarec.

        Hraber?! Tito se je skrival kot Twito v brlogih za časa vojne. Res pa da mu Twito ne seže do gležnev.

      • Tomaž Brglez

        V bitki s Stalinom izšel kot? Mimogrede v svoji šlosarski glavi (Tito) ni mogel dojeti, da s svojo pomočjo Grškim partizanom sili Svet v nadaljevanje vojne v Evropi. Stalin si tega po 4. letih težke vojne za Sovjetsko Zvezo ni mogel privoščiti. In kolikor se arhivi odpirajo, bi si upal trditi, da mu je bil vzor L. D. Trocki. Ideja Trockega in delno Lenina pa je bila permanentna revolucija.

        • Valter BraniSlav

          V zaporu s Stalinon je Broz izsel kot zmagovalec.
          Edini komunist ko mu je to uspelo.
          Zaradi tega smo mi takrat bolje ziveli od vseh drugih Sovjetskih satelitov.
          Zato smo dolzni spostovati spomin na Broza.

          • Tomaž Brglez

            Nič mu ni uspelo! Moral je opustiti tudi idejo o Balkanski federaciji. Po Stalinu mu je uspelo živet na račun tudi Sovjetske Zveze (na oblast je prišel trockist N. S. Hruščov) in ne samo na račun ZDA. Jugoslavijo je obsodil na krvavi razpad zaradi svoje spletkarske igre med obema velesilama, ki se je končala z izdajalskim (M. S. Gorbačov) razpadom SZ

          • Valter BraniSlav

            Meni je iz SFRJ uspelo potegniti vse: zastonj gimnazijo in studij na EF. Pri 23 letih sem odsel v ZDA.
            ZAME JE BIL TITO SUPER.
            Za vse pa verjetno ne….

          • Valter BraniSlav

            V realnem zivljenju ne zmagajo principielni, pac pa fleksibilni ljudje.
            Tako v ZDA kot v SFRJ.

          • Valter BraniSlav
    • učko

      Kdo se jih bo pa lotil? JaJotovi kalimerovci? Njim je edino važno, da pridejo v parlament in gotovo. Nič od njih, razen vsakodnevnega dreka na WC-ju.

      • Vojvoda Šarec.

        Rešil se jih bo @Antonius z velkim gobcem in usrano plenico.

      • stajerc5

        Zdaj pa se ti skoci v WC skoljko, tvoj ljubimec naj pa vodo potegne!

      • Zombi Gartner

        No ne govori tako grdo o politikih.
        Ne ustvarjajo dreka.
        Če nisi vedel njihovo poslanstvo je pobrati in pokrasti čim več denarja. Vse ostalo je samo prazno besedičenje.

        • učko

          Oni, politični revčki nič ne kradejo. Oni so hlapčki mafije, ki pa dejansko krade, politiki jim to samo omogočajo. Trditvev, da kradejo politiki, lansira vladajoči kučanistično-mafijski režim, da s sebe “skida” odgovornost za kriminal, ki ga dela.

          • Zombi Gartner

            Če je to res kar pišeš. Zakaj pa to dovolite kar se dogaja? Zakaj teh, ki jih omenjaš ne pripeljete pred sramotilen steber in se jih javno kaznuje…zakaj vsi, ki tako mislite nič ne naredite, da bi bilo bolje?
            Je v tej Sloveniji že kdo kaj naredil, da bi se to končalo, da bi bilo bolje?
            Tišoč vprašanj…..kje so mladi?

          • učko

            Jah, kdo kaznuje v tej državi verjetno dobro veš. Kdo lahko kaj naredi? Mi, ki imamo svoje delo sigurno ne. Politki bi lahko kaj začeli, pa ne, ker vsi kolaborirajo z režimom, ker se jim to izplača, dobijo z obložene mize drobtine na tla. V nasprotnem primeru pa batine od režima. Večini mladim je režim že v naprej uničil življenja, nočejo si ga dodatno še sami z zoperstavljanju režimu. Danes ne moreš biti kar tako “disident”, ker te ne bo nihče resno jemal, uničijo pa te z lahkoto in to mladi dobro vejo. Jah, vprašanj je ogromno, odgovorov pa nikjer.

  • herman

    Pozabili ste naslikat taplešastega zombija. Pri oklepanju stolčka vodje partije bo kmalu presegel Fidela Castra in svojega vzornika Tita.

    • tohuvabohu

      Pozabil si zapreti svoj svinjski gobec.

  • Vojvoda Šarec.

    Regan je oče globalnega kapitalizma.

    Primerjat predsednike strank in premierje drzav za omejenim mandatom predsednika ZDA je totalni non sens.
    Nixonu je res globoka država pomagala(CIA+cosa nostra) na položaj. Tako kot JFK in odstranila kot dobesedno politično truplo.

    • tohuvabohu

      A ti je sonce udarilo na albanijo?

      • Vojvoda Šarec.

        V deželo orla.

        • tohuvabohu

          Pejt u senco, siromak.

          • Vojvoda Šarec.

            Vosla zahajam pa odpujsam.

  • učko

    Jah, Kučan je najboljši politikantski šahist in intrigant v tej državi. Drugi mu ne sežejo niti do gležnjev.

    • Amerikanc

      Brez svojih partijskih vojščakov v UDBI, policiji in vojski, bi se zapil skupaj s Štefo.

      • stajerc5

        Tudi “ucko” je eden od njih, samo da so njega solali Putkini specialisti. Malo bolj je zvit kot ostala rdeca banda!

  • VERZIFIKATOR

    Milko Čukanec

    ZOMBIJI

    Zombi, truplo, ki živi še dalje,
    vsepovsod okoli nas živijo,
    iz ozadja vse jih obudijo,
    nove jim pripenjajo medalje.

    Odletela je osramočena,
    ko šivilja igle več ni vdela,
    se potem za rep jim je ujela,
    obudila se kot prerojena.

    Drugega odnesla je maketa,
    nesposoben človek in kot pravnik,
    zdel se večni je fanté, pripravnik,
    toda, glej, že spet ta ptiček vzleta.

    Ptiček brglez štorija je ista,
    vzelo ga je že naravno pravo,
    a naenkrat, kakor za zabavo
    glavnega bi spet igral statista.

    Kantar rjavi spada na smetišče,
    zdavnaj so odnesli ga smetarji,
    a ga obudijo spet denarji,
    kot rezerva vskoči na igrišče.

    Da o Boratu ne govorimo,
    Kazahstanec, čista polomija,
    ki kar sam na križe se pribija,
    pa ga vsakič znova izvolimo.

    Vsakič ista zgodba za otroke,
    da država več se ne seseda,
    vsakič se globoko ji naseda,
    enkrat scela, drugič na obroke.

    Zombijev okoli nas ne zmanjka,
    manjši kot je, lažje se obuja,
    lažje se s pritlehnostjo ponuja,
    in oklepa bednega obstanka.

    Ena le odšla bo v zgodovino,
    ta kot zombi več ne bo zbujena,
    ker je žal drugače ustrojena,
    gre za znano butcev domovino.

  • dež

    Na seznamu slavnih, kandidatov za rdečo zvezdo na pločniku pred Pošto na Slovenski cesti, mi manjka prvi na lestvici, Janez Drnovšek. Vsi v članku omenjeni so namreč samo posledica njegovega vladanja, oziroma z drugimi besedami povedano, Janez je tisti, ki je v času vodenja vlade dopustil, da so se laž, korupcija in klientelizem razvili v tako katastrofalnem obsegu. On je nastavil vzorce, vsi omenjeni njegovo tradicijo samo nadaljujejo. In čedalje bolj bebav narod jim to tudi zvesto omogoča.

    • Tomaž Brglez

      Jaz bi te dopolnil: njegova senca pada na vso politično srenjo v državi. In v tej senci barve niso vidne. Vsi prav vsi se držijo principa ne na levo, ali ne na desno, ampak samo v moj žep.

  • Amerikanc

    Pritlikavemu zombiju se lahko zahvalijo za svoje zombijevske transformacije !

  • Franc Šink

    Pri nas je postati politično truplo pomembna stopnica za nadaljno kariero.

  • Ehnaton

    Žal je tako, da če ne greš naprej, te drugi povozijo. Tako je povsod ne le v politiki. Bratovškova na primer nima nobenih konkretnih znanj,verjetno še iz tekstila ne, ima pa lastnost (seveda ni edina), ki v politiki največ velja. Ko je enkrat izvoljena, je ne zavezujejo več obljube in dane zaveze, kar brez najmanjših težav preloži na druge, tokrat na Šarca. Hkrati zna ravnati precej prefrigano, kar je dokazala s kandidatko za EU parlament Mlinarjevo. Ta je zasenčila prav vse ostale kandidate in, če to ni bilo težko pri Šarčevi kandidatki Jovevi, je tolikanj bolj neugodno, če velja to tudi za kandidate glavne opozicijske stranke z Milanom Zverom na čelu.

  • Ros

    Ali bi lahko malo manj o truplih in manj takšnih fotomontaž?
    Izgleda, da Slovenija potrebuje mirovno pogodbo. Upam, da si jo želi.
    Ta čuden boj za oblast nima smisla. Mislim, da imamo dovolj skupnih interesov in problemov, da začnemo sodelovati.
    Jaz mislim, da veliko ljudi v Sloveniji trpi po nepotrebnem. Ker prehod iz kraljevine v socialistično ureditev in nato še v demokracijo pušča posledice. Vojne puščajo posledice. Slovenija se zadolžuje in je revna država. V 100 letih je bilo na področju Slovenije en kup držav in en kup različnih sistemov. Če je vse skupaj le boj za oblast to nima smisla.

    • piki

      …ja,je…boj za oblast in denar

  • piki

    ..a v tej državi sploh še premoremo kaj drugega,kot eno in isto sranje….politikante

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!