Ovadba SMC-jevega ministrstva za javno upravo: Še pred razpisom za javno naročilo znan “dobitnik”, ki bo trošil davkoplačevalske milijone za projekte, ki bodo le zamenjali obstoječe sisteme?

Minister SMC-ja Boris Koprivnikar (foto: STAfoto)

Ministrstvo za javno upravo je pod SMC-jevo vlado (minister Boris Koprivnikar) konec septembra objavilo razpis “Nakup, dograditev, uvedba in vzdrževanje informacijske rešitve za podporo upravljanju z dokumentarnim gradivom”. Iskali so ponudnika, ki bi potem sistem nadgrajeval in vzdrževal vsaj do leta 2024. Očitki, da je bilo javno naročilo namenjeno konkretnemu ponudniku, so bili glasni že ob objavi razpisne dokumentacije, saj naj bi dobre tri milijone evrov težek posel ministrstva dobil tisti ponudnik, za katerega se je že ob objavi špekuliralo, da je bil razpis narejen ravno zanj. Tako sta se pod kazensko ovadbo znašla mag. Jurij Bertok (direktorat za informatiko MJU) ter Boštjan Gruden (direktor podjetja APS Plus, ki je “zmagal” na razpisu) zaradi suma prirejanja pogojev javnega naročila ODEDG-19/2017 enemu samemu ponudniku. Ministrstvo je javno naročilo po mnenju ovaditelja priredilo na način, ki avtorjem razpisa omogoča, da bodo še vrsto let v senci “skrbi za boljšo informatizacijo javne uprave” trošili milijone evrov za rešitve, ki so danes že narejene in delujejo oziroma za storitve, ki sodijo v devetdeseta leta prejšnjega stoletja.

Kazenski ovadbi, ki je bila poslana na Nacionalni preiskovalni urad (NPU) v sredini maja, je priloženih kup dokazov, ki vodijo v natančen pregled vsebine razpisa in pogojev za sodelovanje, ki vzbujajo dvom o dejanskih namenih in dolgoročnih ciljih tega razpisa ter kažejo na negospodarno porabo javnih in evropskih sredstev.

V prvem poglavju ovadba obravnava manipulacijo, s katero je pred izdajo javnega naročila ministrstvo projekt predstavljalo na eni strani kot vzpostavitev, na drugi strani kot prenovo in v končnem javnem naročilu kot nakup. Vse tri formulacije so zavajajoče, saj “MJU ne more naročiti vzpostavitve sistema za upravljanje z dokumentarnim gradivom, ker s tem sistemom kot naslednik Centra vlade za informatiko razpolaga že več kot 20 let in je celo lastnik tega sistema; MJU tudi ni šel v prenovo sistema, ki bi ohranila vse obstoječe podatke in vsebine in bi bila neprimerno cenejša od zamenjave, saj bi se izkazalo, da je potrebno zgolj modernizirati uporabniški vmesnik; je šlo ministrstvo za javno upravo v končni fazi v nakup nove rešitve, čeprav ima v svoji lasti delujočo rešitev, prikrojeno po lastnih zahtevah in zakonodaji in za katero seveda ne plačuje licenc”.

Generalni direktor direktorata za informatiko Jurij Bertok (Foto: STA)

V drugem poglavju dokumenta je razvidno, da naj bi se ekipa, ki je pripravljala razpis, dobro zavedala, kakšne enormne stroške bodo v prihodnosti povzročili s ponovnim razvojem funkcionalnosti, ki so bile v preteklosti že razvite, pa jih bodo davkoplačevalci plačevali ponovno in od tega ne bodo imeli ničesar.

Trošenje davkoplačevalskih milijonov
Kot piše v ovadbi, si člani razpisne ekipe, skupaj z vnaprej izbranimi ponudniki, puščajo odprta vrata za trošenje davkoplačevalskih milijonov v naslednjih letih za projekte, ki bodo le zamenjali tiste funkcionalnosti, ki so danes že na voljo. Poleg tega so te funkcionalnosti za javnost povsem nezanimive, zato bodo lahko v prihodnje ustvarili številne neopazne umetne projekte, skozi katere bodo dostopali do proračunskih in EU sredstev, denar pa bodo pretakali na podjetje MARG in predvsem na APS Plus, ki bo kot “zasebno podjetje” v lasti Pošte preko direktorja Boštjana Grudna sklepalo pogodbe s takšnimi podizvajalci, ki bodo sposobni ustrezne provizije plačati vpletenim ljudem.

Odprli se bodo projekti, ki funkcionalno ne bodo prinašali nobenih novosti -nekdo bo pošteno zaslužil na račun davkoplačevalcev
V kazenski ovadbi je poudarjeno tudi kršenje temeljnega načela transparentnosti, negospodarna raba javnih sredstev in namerna malomarnost pri pripravi javnega naročila. MJU je namreč kot naročnik namenoma zamolčal številne obstoječe funkcionalnosti, predvsem pa zahtevne in obsežne procesne prilagoditve, ki so v obstoječem sistemu že realizirane. “V razpisu so iz osnovnega popisa izpuščene številne funkcionalnosti, ki so v obstoječi rešitvi že na voljo. Realizacija tega javnega naročila bo posledično v prihodnosti odprla velike, dolgotrajne in drage projekte, ki bodo zahtevali enormna dodatna sredstva. Odprli se bodo projekti, ki funkcionalno ne bodo prinašali nobenih novosti: na primer integracija z e-upravo, vnovični razvoj sistema za pripravo zakonskih aktov, vnovični razvoj sistema Vlade RS in podobno. Glede na časovnico projekta bo z realizacijo tega javnega naročila MJU postavil digitalizacijo zalednih sistemov državne uprave vsaj za 5 let v preteklost. S ponovnim razvojem že izdelanih funkcionalnosti je že in bo še naprej državnemu proračunu in ESS sredstvom povzročena velika škoda.”

Naročniku – torej MJU – očitajo, da je kršil temeljna načela transparentnosti in gospodarnosti, saj bi moral, preden je šel v razpis, narediti natančno analizo obstoječega stanja in v tem okviru ugotoviti, kaj sedaj že obstaja in v čem je ta sistem treba nadgraditi, ne nazadnje pa tudi, koliko bo stala celotna nadgradnja v smislu nadaljnje povezljivosti v sistem. Samo kršenje načela gospodarnosti se še dodatno izkazuje v nefleksibilnosti zahtev z vidika obvladovanja starih podatkov (tj. zahteva po migraciji starih podatkov za vsako ceno).

Komu je bilo v interesu izločiti druge ponudnike in izbrati APS Plus ter MARG?
V tretjem poglavju naj bi razkrili prirejanje pogojev javnega naročila enemu samemu ponudniku in skrbno izločitev vseh potencialnih tujih ponudnikov. “Iz podatkov, ki so tudi javno dostopni in iz veljavnih javnih registrov, je razvidno, da je projektna skupina ustvarila javno naročilo, katerega edini cilj je bil s 100-odstotno zanesljivostjo izbrati podjetji APS Plus in MARG. Takšno agresivno in očitno oženje pogojev, ki izloča vso konkurenco, pa praviloma za seboj skriva osebne interese tistega, ki razpis pripravlja.”

Poleg je priložena tudi jasno prikazana shema preteklega dogovornega poslovanja med mag. Jurijem Bertokom in Boštjanom Grudnom in mreža podjetij pod neposrednim ali posrednim vplivom Boštjana Grudna (sedaj direktor APS Plus), ki so vedno uspešna tam, kjer odloča mag. Jurij Bertok.

A. G.