fbpx

Popolna monopolizacija zdravstva in še večji primanjkljaj v zdravstveni blagajni, če se uresniči Šarčev predlog o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja!

Foto: Mediaspeed

Ukinitev zakona o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju bo prinesla tragične posledice. Grozita vsakoletni primanjkljaj v višini 70 milijonov evrov in izguba tisoč visokokvalificiranih delovnih mest. Odločitev o tem nerazumnem predlogu je v rokah poslank in poslancev, ki bodo glasovali o tem zakonu na prihajajočih sejah. “Povzroča celo primanjkljaj v proračunu v višini okoli 70 milijonov evrov letno (!). Po izračunih ZZZS bi moral pavšalni prispevek v letu 2021 znašati najmanj 32,4 evra, na novo vladno neumnost opozarja predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln.

Poslanci državnega zbora imajo na mizi vladni predlog, ki bi vse pristojnosti prenesel na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in s tem omogočil še večjo monopolizacijo slovenskega zdravstva, ki ga slovenski državljani podpirajo s 3,5 milijarde evrov prispevkov. Zdaj se je oglasil še predsednik zavarovalnice Vzajemna Aleš Mikeln in slovenskim poslancem, uradnikom ministrstva za zdravje, vladi Marjana Šarca ter slovenski javnosti še enkrat dokazal, da bo imel populistični predlog katastrofalne posledice za slovensko zdravstvo. “Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je 9. 12. 2019 opozoril, da višina predlaganega pavšala 29 evrov ne zagotavlja pokritja vseh povečanih odhodkov ZZZS zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (!), temveč povzroča celo primanjkljaj v proračunu v višini okoli 70 milijonov evrov letno (!). Po izračunih ZZZS bi moral pavšalni prispevek v letu 2021 znašati najmanj 32,4 evra, opozarja Mikeln.

Zdravstvo bo z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja še bolj monopolizirano
Predsednik zavarovalnice Vzajemna Aleš Mikeln očita ministru za zdravje Alešu Šabedru dvojno, hinavsko igro, saj je nekaj obljubljal predstavnikom gospodarstva, popolnoma drugačen predlog pa poslal v državni zbor. Mikeln Šabedrovemu predlogu očita pomanjkanje finančne vzdržnosti in sistemske vloge dopolnilnega zavarovanja ter popolno monopolizacijo zdravstva. Zaradi ukinitve pa grozi še izguba tisoč visokokvalificiranih delovnih mest, na katerih zaposleni plačujejo vse prispevke in davke v slovenski proračun.

Luka Mesec in njegova Levica so zaradi nesprejetja njihovega predloga glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prestopili v "polno" opozicijo. (Foto: STA)

Luka Mesec in njegova Levica sta zaradi nesprejetja njunega predloga glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prestopila v “polno” opozicijo. (Foto: STA)

Ogroženih še tisoč delovnih mest
Zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja grozi izguba do tisoč visokokvalificiranih delovnih mest, na katerih zaposleni plačujejo vse davke in prispevke. “Posledica uveljavitve zakona z letom 2021 so ogrožena delovna mesta približno tisoč delavcev v Sloveniji, ki se ukvarjajo z dopolnilnim zavarovanjem in tudi drugimi zdravstvenimi zavarovanji, v katera predlog zakona posredno vnaša nestabilnost in negotovost. Gre za visoko izobražene strokovne kadre, ki državi redno plačujejo vse davke in prispevke in bodo z uveljavitvijo zakona postali breme države,” zaključuje predsednik Vzajemne Aleš Mikeln.

Zaradi sprejetja zakona o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja grozi, da bo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje pristalo novih tisoč iskalcev zaposlitve. (Foto: Nova24TV)

Visoki dobički zavarovalnic so socialistično strašenje
Slovenski državljani imajo zdaj svobodno izbiro, ali bodo plačevali dodatno dopolnilno zdravstveno zavarovanje ali ne. Najnovejši predlog svobodno izbiro ukinja in bo moral vsak slovenski polnoletni državljan obvezno vsak mesec plačevati 29 evrov. S tem vlada želi zajeti še dodatnih 100 tisoč državljanov, ki tega zdaj ne plačujejo. Glavni populistični razlog za ukinitev je bil, da si tri zavarovalnice na letni ravni razdelijo 500 milijonov evrov prometa, iz tega zneska pa jim ostane do 50 milijonov čistega dobička. Vendar po besedah Mikelna to ne drži, saj zaradi prispevkov in davkov za vse tri zavarovalnice ostane okrog 20 milijonov evrov.

Zloglasna soba na hodniku in še ena kaotična slika v čakalnici in na hodnikih gastroenterloške klinike. (Foto: Tednik RTV SLO)

Zloglasna soba na hodniku in še ena kaotična slika v čakalnici oziroma na hodnikih gastroenterološke klinike. (Foto: Tednik, RTV SLO)

Sistemska vloga dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je poskrbela za stabilizacijo zdravstvenega sistema
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje se je po besedah Mikelna vzpostavilo kot alternativa nenehnemu poviševanju prispevnih stopenj v obveznem zavarovanju in je odigralo pomembno vlogo pri stabilizaciji financ za zdravstvo. Od leta 2008 je naša država sredstva za zdravstvo samo z obveznim in dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem postopno povečala za več kot milijardo letno, največ od leta 2013 dalje, pri čemer ni podatkov, koliko so temu sledili tudi rezultati, kot na primer večja dostopnost.

Zdravstveni lobiji zopet odpirajo šampanjce. ZZZS bo na letni ravni dobila dodatnih 527 milijon evrov. (foto: STA)

Zdravstveni lobiji spet odpirajo šampanjce. ZZZS bo na letni ravni dobila dodatnih 527 milijon evrov. (Foto: STA)

Predsednik Vzajemne opozarja na monopolni položaj, ki ga bo imel po novem ZZZS. “Predlog sprememb zakona se vrača nazaj v leto 1992, in sicer v sistem, ki se je že pred več kot 20 leti izkazal kot neučinkovit in podfinanciran. Spodbuja popolni monopol na področju ne le zbiranja, temveč tudi razdelitve 3,5 milijarde letnega denarja za zdravstvo. Monopoli so se na drugih področjih v državi že izkazali za izrazito slabšo alternativo za uporabnike storitev, kot je to v primeru konkurence.”

Celotno kolumno si lahko preberete TUKAJ.

Luka Perš