fbpx

Poslanci sprejeli zakon o javnem naročanju, ki bo končno pristrigel peruti zaslužkarjem na področju nabave medicinske opreme

Fotografija je simbolična (foto: STA)

V koalicijskih SDS, NSi in Konkretno so v sodelovanju s poslanci SNS v parlamentarni postopek junija lani vložili predlog novele zakona o javnem naročanju, ki se nanaša na področje nabav v zdravstvu, z namenom, da privede do znižanja cen na slovenskem trgu in omogoči izenačitev nabavnih cen v javnih zavodih na vseh ravneh. Z 42 glasovi za in 11 proti je bil danes sprejet dolgo pričakovan zakon o javnem naročanju. “Končno bomo pristrigli peruti zaslužkarjem na še posebej občutljivem področju nabave medicinske opreme!” je z zadovoljstvom poudarila poslanka SDS Anja Bah Žibert. 

Že od osamosvojitve dalje slovensko zdravstvo pretresajo afere v zvezi z nabavo medicinske opreme in materiala. V eni izmed bolnišnic so denimo preplačali kolčne opornice za 75 odstotkov, v primerjavi z najnižjo ceno, ki jo je plačala ena izmed slovenskih bolnišnic. Kljub številnim aferam in ugotovitvam dveh preiskovalnih komisij, ki sta bili ustavljeni v hramu demokracije, pa vse do danes ni bilo interesa ali pa politične volje, da se to področje končno uredi.

Z uvedbo sistema evropsko primerljivih cen se bo preprečilo, da bi se tudi v prihodnje ponavljala dolgoletna praksa slovenskih bolnišnic, in sicer da bi se enak material istega proizvajalca pri nas prodajal po bistveno višjih cenah kot v drugih primerljivih evropskih državah, kakor tudi, da bi se cene enakega materiala med slovenskimi bolnišnicami še naprej bistveno razlikovale med seboj.

Mrevlje pozdravlja, da se je vse premaknilo tako daleč
Potreba po spremembah na področju nabav v zdravstvu je bila s strani kardiologa dr. Blaža Mrevljeta in dr. Marka Noča zaznana že leta 2012. Tedaj je s figo v žepu takratni direktor UKC Ljubljana dr. Simon Vrhunec pozval zdravnike, da če kdo ve za kakšne nižje cene ali kakršnokoli možnost nabav, naj pri tem pomaga. Tedaj sta Mrevlje in Noč prišla do ugotovitve, kakšne so cene žilnih opornic iz Poljske in Nemčije. Cene so bile v tujini od tri- do štirikrat nižje kot v UKC Ljubljana. “Ovrgli smo, kar se je do takrat govorilo, in sicer da se na evropskem tržišču medicinske opreme ne da kupovati in da so cene tako visoke zaradi majhnosti slovenskega tržišča,” je pojasnil Mrevlje.

Foto: Printscreen YouTube

Nekdanji direktor UKC Ljubljana Vrhunec je v eni izmed oddaj na RTV Slovenija priznal, da so samo s to potezo, na eni zdravstveni ustanovi, na enem medicinskem materialu, privarčevali več kot 2,5 milijona evrov. Tako Mrevlje kot Noč sta nemudoma zaznala, da je nujno potrebno, da se uvede referenčne cene tudi za vse ostale artikle. Tako bi se po ocenah lahko privarčevalo okrog 400 milijonov letno. “Sledila je prva preiskovalna komisija, ki je obravnavala samo mega korupcijski škandal, žilne opornice. Poročilo je javno dostopno na spletni strani državnega zbora. Notri je na 400 straneh jasno popisano, kdo, kje in kako so kradli davkoplačevalski denar s prirejenimi javnimi razpisi za vzdrževanje visokih cen. Sledila je druga preiskovalna komisija, ki jo vodi Karmen Furman, kjer smo ugotavljali podobne zadeve, vendar s področja kolkov,” je dogajanje skozi čas opisal Mrevlje.

Mrevlje je izrazil veselje, da se je vse tako premaknilo do danes, da je prišlo do oblikovanja predloga zakona, ki vsebuje referenčne cene, s čimer se skuša zajeziti korupcijo in organiziran kriminal v zdravstvu. Poudaril je, da sam osebno predlog zakona podpira. Kljub temu, da je stroka jasna, je del opozicije vztrajal, kako naj bi ta zakon le še  dodatno odprl vrata korupcijskim tveganjem. Cilj sprememb zakona o javnem naročju na področju nabav v zdravstvu je namreč znižanje cen medicinskih pripomočkov in opreme.

Z uvedbo sistema evropsko primerljivih cen se bo tako preprečilo, da bi se enak material istega proizvajalca pri nas prodajal po bistveno višjih cenah kot v drugih evropskih državah, kakor tudi, da bi se cene enakega materiala med slovenskimi bolnišnicami še naprej bistveno razlikovale. V praksi bi se referenčna cena določila na javnem razpisu, oblikoval bi jo na novo ustanovljeni vladni urad, pristojen za centralno evidenco, po pregledu pridobljenih podatkov iz slovenskih bolnišnic in bolnišnic držav članic Evropske unije.

Nina Žoher