fbpx

Poslanec Grims: Panični strah levičarjev pred resnico je dejanski vzrok za zmerjanje s fašisti, pozivanje k požigom in pobojem

Poslanec SDS Branko Grims. (Foto: Polona Avanzo)

Levičarstvo je v resnici religija − religija laži in sovraštva. Resnica je za levičarje najhujši sovražni govor, ker razgalja in ruši levičarske verske dogme, ki jih vsiljujejo drugim. Spravlja jih v paniko, ker v navzočnosti resnice levičarji ne morejo več vsiljevati svojih predsodkov, sovraštva in laži. V svetu se je ta konflikt zaostril zaradi interneta, kjer pa žal levičarji s pomočjo velekapitala globalistov in omlednega, prešibkega odpora sredinsko in desno usmerjenih političnih sil (Poljska je častna izjema in zgled!) vse bolj vsiljujejo cenzuro,” je v pogovoru za Demokracijo izjavil poslanec Branko Grims in dodal, da je v Sloveniji ta proces še agresivnejši, saj si levica boji izgubiti oblast.

Dogajanje v Evropski uniji ter na relaciji med Brusljem in Ljubljano sproža številna vprašanja o prihodnosti Evrope in Slovenije. Naš sogovorec mag. Branko Grims, dolgoletni poslanec SDS, je ob tem brez dlake na jeziku govoril o kulturnem marksizmu, ki ogroža našo civilizacijo.

Eno leto že mineva od izvolitve Janševe vlade, kar pomeni, da ste prav toliko časa koalicijski poslanec. Ker ste znani kot poslanec z dolgoletnimi izkušnjami in prvoborec iz SDS, me zanima, ali je težko preklopiti iz opozicije v pozicijo?
Bistvo dela v politiki, kot ga razumem sam, je dosledno spoštovanje vrednot in sprejemanje odgovornosti za državljanke in državljane, za našo domovino Slovenijo. Temeljne vrednote nikoli ne bi smele biti žrtvovane in sam jim ostajam brezpogojno zavezan, kar dokazujem s svojim delom. Spremeniti način dela iz opozicije v pozicijo je v tem okviru neproblematično.

Kako ocenjujete vlado? Koalicijska razmerja marsičesa ne dopuščajo, a kljub temu ali prav zaradi tega je vlada še toliko bolj na udaru.
Vlada deluje v okviru koalicije. Ta vlada ni imela sto dni miru, kot veleva nepisano pravilo osnovnega političnega bontona. Napadajo jo od prvega dne. Vendar uspešno dela.

Večkrat je mogoče slišati kritike, češ da obljube o zaprtju meja za migrante niso izpolnjene, slednji še vedno prihajajo v Slovenijo. Pa je v realnem življenju sploh mogoče povsem zapreti mejo s Hrvaško?
Mejo bi lahko že pred meseci bistveno učinkoviteje nadzorovali, če bi opozicija podprla naš predlog za podelitev policijskih pooblastil Slovenski vojski. Vendar sedanja opozicija težke razmere pandemije zlorablja za delovanje po načelu “kolikor slabše za slovenski narod, toliko bolje za nas …“. Sedaj se pogovarjamo z nekaterimi prijateljskimi državami, da bi njihova policija prišla pomagat pri nadzorovanju naše meje, o čemer je opozicija že bila obveščena. Absurdno je, da očitno levičarska opozicija na zunanjih mejah naše domovine raje vidi tujce kot Slovensko vojsko, katere temeljno poslanstvo je prav varovati meje države Slovenije.

Zadnje čase se največ govori o napadu na svobodo medijev, o tem govorijo celo v evropskem parlamentu. Ima ta kampanja po vaše poseben namen?
Levičarstvo je v resnici religija − religija laži in sovraštva. Resnica je za levičarje najhujši sovražni govor, ker razgalja in ruši levičarske verske dogme, ki jih vsiljujejo drugim. Spravlja jih v paniko, ker v navzočnosti resnice levičarji ne morejo več vsiljevati svojih predsodkov, sovraštva in laži. V svetu se je ta konflikt zaostril zaradi interneta, kjer pa žal levičarji s pomočjo velekapitala globalistov in omlednega, prešibkega odpora sredinsko in desno usmerjenih političnih sil (Poljska je častna izjema in zgled!) vse bolj vsiljujejo cenzuro. Edino, kar je v tej zgodbi daje nekaj upanja, je, da sedaj ljudje končno lahko jasno vidijo, da levičarji niso nikakršni nasprotniki kapitala, kot lažejo za naivneže, ampak so najbolj brezvestne, lakajske sluge globalističnim špekulativnim velekapitalistom tipa Soros.

Pa vendar so se tudi na “drugi strani” pojavili mediji, ki ne sledijo temu.
V Sloveniji je ta proces še močnejši, ker so postali opazno navzoči novi mediji, ki pokrivajo tudi sredinski in desni del političnega prostora. Vsi osrednji mediji so namreč bili in so ultralevičarski. Zato je panika med levičarji toliko večja, zato je takšna neverjetna agresivnost in sovraštvo privilegirancev levice proti desno usmerjenim ljudem. Panični strah levičarjev pred resnico je dejanski vzrok za zmerjanje s fašisti, pozivanje k požigom in pobojem, za nečloveško zasramovanje, ki ga resnično desno usmerjeni politiki in naše družine doživljamo vsak dan.

Spomnim se, ko ste bili pred več leti, v času prve Janševe vlade, močno angažirani pri zakonu o RTV Slovenija, ki so ga vaši nasprotniki zelo napadali. Zdi pa se, da zakon dolgoročno ni spremenil ničesar. Bi ga spet spremenili, če bi imeli možnost?
Zakon je odličen, kar so te dni priznali tudi tisti, ki so ga ves čas napadali in načrtno kršili: ko je bila samo omenjena možnost nastanka novega zakona v času sedanje vlade, so tudi najbolj zadrti levičarji začeli moj zakon zagovarjati kot strokovno izjemnega, kar v resnici tudi je. Problem RTV Slovenija je, da je sedaj obupno predimenzionirana in da praktično tega kolosa ni več mogoče spremeniti v tisto, kar je bil cilj mojega zakona: v racionalno organizirano, visoko profesionalno, referenčno medijsko hišo. To se je videlo že na začetku, ko je novinarske sindikate najbolj motilo določilo zakona, da morajo biti pri svojem delu nevtralni, dosledno preveriti dejstva pred objavo in spoštovati vsa načela novinarske etike. Če bi imeli v uredništvih RTV Slovenija resen namen biti visoko profesionalni, bi to določilo morali pozdraviti. Tako pa se odličen zakon naklepno krši že vse od njegove uveljavitve. Žal je torej edina mogoča pot izločitev posameznih delov in radikalno zmanjševanje preostanka. Po sedanji zakonodaji in po vseh teh izkušnjah je to edina pot, po kateri bi lahko šel kdaj še pisat nov zakon. Najbrž je vsem jasno katera.

Je vso to govorjenje o medijski svobodi in vladavini prava – tudi v okviru evropskih institucij – dokaz za prodiranje kulturnega marksizma v Evropo? No, saj je dejansko že nekaj časa tu …
Kulturni marksizem se je žal tako globoko zažrl v institucije Evropske unije, da se sedaj hoče ta za civilizacijo tako uničujoča skrajno levičarska ideologija že vsiljevati v obliki pravnih predpisov in po sodni poti. Vsiljena norost kot “nova normalnost”. Žal je velik del ljudi, ki se razglašajo za desne, kulturni marksizem v institucijah EU ves čas podpiral ali pa ga je podpiral do čisto pred kratkim. Uničujoče sta se seštela neznanje in naivnost z razprodajo vrednot. Za lepšo podobo v levičarskih medijih se je “tolerantno” tiho podpiralo uvajanje kulturnega marksizma LGBT v šole; z islamizmom in denarjem motivirane ilegalne migrante so razglašali za “begunce”; o Orbánu, Madžarih, Poljakih, Višegrajcih … in njihovem odločnem nasprotovanju kulturnemu marksizmu “multikulti” in LGBT, se je v Bruslju zaničljivo govorilo kot “populistih” in se kdaj tako “zareklo” tudi doma ter predlagalo izključitev tistih, ki smo temu nasprotovali, češ da smo “desni skrajneži”. In tako naprej …

Če sem prav razumel, se kulturni marksizem razrašča tudi s pomočjo političnega oportunizma?
Ideologiji kulturnega marksizma LGBT in drugim pojavnim oblikam vsiljevanja levičarskih norosti se karieristični posamezniki  niso in se nikoli ne bodo sposobni postavili odločno po robu. Ker se je toliko let kulturni marksizem LGBT vsaj na tihem (“vzdržano”!) podpiralo in se isti ljudje bojijo “bumeranga” lastnih preteklih odločitev, ki bo priletel nazaj. Ne moreš Evrope uspešno preusmeriti v desno z ljudmi, ki so leta oportunistično drseli v levo, ker so ujetniki svojih ravnanj in s tem kulturnega marksizma LGBT. In bodo v ključnih trenutkih v levo (“vzdržano”) zdrsnili vedno znova. Zato je imel in ima kulturni marksizem tako lahko nalogo.

Kaj pravzaprav je kulturni marksizem? Kako bi ga definirali?
Kulturni marksizem je načrtno uničevanje moderne evropske, na krščanstvu in človekovih pravicah utemeljene zahodne civilizacije. V ZDA, kjer je vsako omenjanje marksizma v katerikoli zvezi nezaželeno, ga njegovi propagandisti sami imenujejo “wokizem”.

Kulturni marksizem (wokizem) razjeda civilizacijo od znotraj z uničevanjem vrednot. Z neopazno majhnimi, a množičnimi stopinjami tako, da “se bodo nekega dne vsi zbudili v socializmu, ne da bi sploh vedeli, kako so tja prišli”, kot uči zloglasna Frankfurtska šola. Ključni ideologi socializma so hoteli z revolucijo uničiti družino, vero in državo ter seveda med seboj neločljivo povezano kulturo in narod, prave vrednote pa nadomestiti z lažnimi. Lenin je jasno rekel o internacionalizmu: “Če samo eno generacijo pripravimo, da se odpove domoljubju, smo zmagali!”

Danes se dogaja prav to …
Da, s postopnim vsiljevanjem mnenjskih vzorcev skozi šolski sistem, osrednje medije in zabavno industrijo. Klasična družina se uničuje s propagando kulturnega marksizma LGBT, po kateri družina ni več moški, ženska in otrok, ampak ima lahko otrok tudi dva ali več očetov ali pa dve ali več mam ali karkoli že. Taka propaganda se vsiljuje že po šolah, vrtcih … in otrokova jasna predstava o družini, ki mu pomeni ljubezen in varnost, se zamegli. Ko to še nadgradijo s teorijo spola, po kateri spol ni več naravna biološka danost, fantek ni več fantek in punčka ni več punčka, ampak je spol “fluiden”, in to norost vsiljujejo otrokom po šolah in vrtcih, otroci izgubijo tla pod nogami. Norost se tako vsiljuje kot “nova normalnost”. To je nesprejemljivo in v očitnem nasprotju z Resolucijo OZN o pravicah otrok, po kateri mora biti interes otroka pri vseh odločitvah vedno na prvem mestu! To norost so kot obveznost že podtaknili v istanbulsko (carigrajsko) deklaracijo, ki je sicer v osnovi imela zelo pozitiven cilj – zaščito žensk, sedaj pa zahteva posiljevanje otrok v šolah s teorijo spola. Zato podpiram predlog Poljske, da se istanbulska deklaracija nadomesti z novim besedilom, katerega vsebina bo res samo dobra zaščita žensk pred nasiljem kot pozitiven cilj, o katerem se brez dvoma vsi strinjamo.

Če se ne motim, v ta okvir spada tudi aktualen “boj proti rasizmu”, ki pravzaprav to ni.
Domoljubje se uničuje z vsiljevanjem lažne zgodovine, po kateri je beli moški “vir vsega zla”, ki je s križarskimi vojnami zanetil zlo na Bližnjem vzhodu in suženjstvo v Afriki. Zato je treba odpreti meje za množične migracije in jim še plačevati “odškodnino” za nazaj. Takšno neumnost je že izglasoval tudi evropski parlament …! Resnica je prav nasprotna: križarske vojne so bile v bistvu prepozen odziv Evrope na genocid islamistov nad kristjani – preden se je prva križarska vojna sploh začela, so islamisti že pobili in zasužnjili več kot 60 milijonov kristjanov! Evropa je obstala in razvila svojo neponovljivo civilizacijo samo zato, ker se je radikalnemu islamu uprla z orožjem in v vojni zmagala. Tudi Slovenci smo pod vodstvom Adama Ravbarja v bitki pri Sisku izvojevali proti islamistom veličastno, zgodovinsko zmago v obrambi evropske civilizacije. Sužnje v Afriki so lovili črnci in Arabci, islamisti, ki so sužnje lovili tudi pri nas. Slovenci smo v resnici grozljivo trpeli zaradi islama, saj so Turki (tudi s pomočjo črnskih najemnikov oz. janičarjev) v stoletjih vpadov pobili in odpeljali v suženjstvo vsaj 200 tisoč prebivalcev sedanje Slovenije. Kdo bi torej komu  moral plačevati odškodnino?!?

Lahko rečemo, da gre tu za poskus razkroja temeljnih stebrov evropske civilizacije?
Podlaga vsega kulturnega marksizma je uničevanje krščanske etike in vrednot. Evropa je neločljivo povezana s svojimi krščanskimi koreninami. Evropa brez krščanstva ni več Evropa. To je (po dveh urah pogovora z mano) v državnem zboru v svojem najboljšem trenutku iskrenosti priznal znani poslanec SD Nemec … in bil za to deležen zgroženih in besnih pogledov levičarjev od SD do Levice. Levičarstvo je namreč religija laži in sovraštva. Krščanstvo je religija ljubezni in resnice, zato je ključni cilj kulturnega marksizma uničiti krščanske korenine Evrope, saj le tako lahko levičarji potem vsilijo svojo aksiome laži in sovraštva ter svoje predsodke in dvojna merila.

Konkretne primere je mogoče videti povsod …
Zato gorijo in se rušijo cerkve po Evropi, zato se proti krščanski etiki vsiljuje evtanazija (ponekod že brez soglasja osebe, kar je čisto navaden umor) in sploh “kultura” smrti, zato smo kristjani edina verska skupnost, ki jo sistematično in vsakodnevno nebrzdano žalijo in zasramujejo, zato so mojo družino na tradicionalnem romanju na Brezjah izenačili z Goebbelsovo …! Zato je gorel križ v spomin na žrtve pomorske nesreče kot “umetniško dejanje”, Marija z Brezij je bila upodobljena s podgano v naročju, križ se namaka v urin kot “umetniško dejanje” … in tako naprej. Isti ljudje, ki to počnejo, bodo seveda zločine islamistov upravičevali z “izločenostjo” in podobnim. Vse po sistemu “sovražnik mojega nasprotnika je moj prijatelj”, kar je strahovito kratkovidno početje. Toda kot je rekel Nobelov nagrajenec za ekonomijo Friedrich von Hayek: “Če bi levičarji imeli kaj pojma o čemerkoli, zlasti pa o ekonomiji, sploh nikoli ne bi bili levičarji!

Govori se torej o migracijah pa o LGBT, teoriji spola, tudi o evtanaziji …
Rak kulturnega marksizma se je že tako globoko zažrl v tkivo moderne družbe, da tudi zelo razgledani in pametni ljudje niso več sposobni ločiti na primer umetnosti od kulturnega marksizma (primer Prešernove nagrade), podobno je z zgodovino. Globalistični finančni velešpekulanti (tipa Soros), ki ves ta razkroj moderne civilizacije poganjajo in financirajo, z ogromnimi vsotami denarja pokupijo dovolj akademskih nazivov in funkcionarjev, da se danes norost vsiljuje že kot “znanost”, “umetnost” in z zakoni oziroma po sodni poti ter kot “zabava”. Seveda imajo finančni velešpekulanti od kulturnega marksizma ogromno koristi. Poleg tega so začeli kot “heroje” moderne dobe prek osrednjih medijev vsiljevati ljudi z dokazano kriminalno preteklostjo. Zaradi takih poklekajo športniki (Poljaki in mnogi naši na srečo ne!), tak poskus s propagiranjem znanega kriminalca, ki naj bi celo ustanavljal stranko kot “herojski odpor proti vladi”, smo že doživeli tudi v Sloveniji. Kulturni marksizem se vsiljuje vse bolj agresivno, razlog je isti kot v vseh socialističnih revolucijah – lopovom gre samo za denar.

In navsezadnje se vse to povezuje s progresivizmom in odprto družbo, s projektom torej, ki ga financira George Soros.
Soros ni edini, niti ni najbogatejši med finančnimi velešpekulanti, ki za svoj profit uničujejo moderno civilizacijo, je pa izpostavljen kot neslaven simbol. Vsi, ki mu kakorkoli pri tem pomagajo, v bistvu uničujejo prihodnost in blaginjo lastnim otrokom (če jih sploh imajo). Velika večina vernikov levičarstva v resnici životari v nevednosti in bedi. Kot je zapisal nobelovec, veliki pisatelj Solženicin: “Največja prevara v zgodovini človeštva je bila to, naj bi bil socializem izumljen kot orožje revnih delavskih množic za obvladovanje bankirjev in finančnih velešpekulantov. V resnici je bil socializem razvit kot orožje bankirjev in finančnih velešpekulantov za obvladovanje nevednih in revnih delavskih množic!”

Veliki idol levičarjev Stalin je zato dobro vedel, o čem govori, ko je podpornike socializma na Zahodu imenoval “uporabni idioti!”

Evropska unija je sedaj v pričakovanju slovenskega predsedovanja. Kakšna so vaša pričakovanja?
Evropsko unijo smo pred leti že zelo uspešno vodili in tako bo tudi tokrat. Vsekakor bo to tudi priložnost, da se stvari, o katerih govoriva danes, vsaj začnejo obračati v pravo smer.

Menite, da je histerija, ki jo tranzicijska levica izvaža tudi v Bruselj, posledica strahu, da bo vlada ob predsedovanju postavila “napačne” prioritete?
Sistem zelo težko premakneš, in še to počasi. Zato je histerija levičarjev bolj odraz strahu pred uspešnim vodenjem. Da je vodenje Evropske unije tudi enkratna priložnost za Slovenijo, jih ne zanima. Levičarji niso državniki in vse, kar jih žene, je sla po oblasti za vsako ceno, zato je poleg diskreditacije, razčlovečenja, cenzuriranja in tudi že sodnega preganjanja drugače mislečih njihova najpomembnejša politična metoda »radostna destrukcija«.

Ni mogoče prezreti, da je čedalje več ljudi razočaranih nad Evropsko unijo. Kje so po vaše globinski razlogi za krizo Evropske unije?
Evropska unija se je zaprla v “bruseljski mehurček” in se zelo oddaljila od krščanskih vrednot, na temelju katerih je bila ustanovljena. Institucije Evropske unije se zlorabljajo za vsiljevanje ideologije kulturnega marksizma “multikulti” in LGBT državam članicam, kar je škandalozno in zame povsem nesprejemljivo. To ni moja Evropska unija, katere enakovreden del smo hoteli postali ob osamosvojitvi z zmago v vojni za Slovenijo, katere 30-letnico bomo kmalu praznovali. To povem tudi kot član predvolilnega Sveta Demosa, katerega ustanovitev praznujemo prav na dan, ko končujeva tale intervju.

Ko postavim tako jasno trditev, se je v zadnjih nekaj letih  s strani tistih, ki so v Bruslju razprodajali vrednote, začelo (zakulisno) podtikanje, da sem “proti Evropi”. Resnica je nasprotna: trdim, da Slovenija kot izrazito izvozno naravnana država Evropsko unijo potrebuje. Toda ne za vsako ceno, ne za razprodajo vrednot!

Kdo je torej pravi uničevalec Evropske unije?
Danes razbijajo Evropsko unijo v resnici tisti, ki jo hočejo na silo centralizirati in teptajo vrednote, na osnovi katerih je moderna Evropa sploh nastala, ker vsako vsiljevanje iz Bruslja samo še dodatno krepi sile, ki razbijajo Evropsko unijo. Evropska unija se mora vrniti k temeljnim vrednotam, na osnovi katerih je nastala; k spoštovanju sogovorcev, upoštevanju različnosti legitimnih interesov držav in k iskanju konsenza!

In če se to ne zgodi?
Če tega ne bo, bo Evropska unija razpadla do konca. Sam sem že pred več leti opozoril na past bruseljskega drsenja v levo in trdim, da Evropska unija za svojo ohranitev(!) in novo razvojno perspektivo nujno potrebuje povezovanje ter dobro sodelovanje vseh pravih (ne levosučnih!) desnosredinskih in desnih strank, zato z vso močjo podpiram napovedano povezovanje Salvinija, Orbána in Morawieckega, kar pomeni jedro konservativnih in identitarnih strank na ravni Evrope. Trdno sem prepričan v prave vrednote, ki so jih postavili v izhodišče, saj sem prav te vrednote (včasih zelo osamljen) odločno branil vsa zadnja leta, zato dobro vem, da sodim zraven!

K nastanku nečesa, kar v resnici pomeni novo upanje za Evropo, sodi še veliko dobrih ljudi. Ker, kot je rekel pokojni dr. Jože Pučnik, oče samostojne Slovenije: “Demokracija ni končni cilj, ampak samo pot, po kateri stopamo. Pot, na kateri je mnogo stranpoti in na kateri moramo vedno znova iskati pravo smer. Ker je demokracija pot, ne cilj!” Toda bistveno je, da pot obstaja, da obstaja novo upanje. Za Evropo in za našo domovino Slovenijo!

Gašper Blažič

Biografija
Mag. Branko Grims se je rodil leta 1962 v Kranju. Že konec osemdesetih let se je po diplomi iz geologije vključil v nastanek nove Socialdemokratske stranke in njenega podmladka. Med 1993 in 1995 je bil glavni tajnik SDS. Leta 1997 je bil izvoljen za državnega svetnika in to funkcijo je opravljal do leta 2002, nato je bil dve leti svetovalec poslanske skupine SDS. V tem času je tudi končal magistrski študij s področja politologije. Leta 2004 je bil prvič izvoljen za poslanca, uspeh je ponovil tudi na volitvah v letih 2008, 2011, 2014 in 2018. Med drugim je bil predsednik KNOVS.