fbpx

Poslanec Kaloh: Razlika je očitna: demokrati Slovenijo ves čas gradimo, levičarji jo ves čas uničujejo!

Poslanec SDS Dejan Kaloh (Foto: Veronika Savnik)

O aktualnem družbenopolitičnem dogajanju v Sloveniji smo se pogovarjali s poslancem Slovenske demokratske stranke Dejanom Kalohom, ki je znan kot aktiven in prodoren mariborski poslanec. Je tudi predsednik MO SDS Maribor.

Gospod Kaloh, nam na začetku lahko podate pogled na aktualno politično situacijo ob skorajšnjem izteku leta 2021?

Levičarski politični stampedo, podprt s podpihovalci MSM, se bo vsekakor stopnjeval. Še kakšen star posnetek ali fotografija se bo našla in vlagale se bodo nesmiselne interpelacije. Nadaljevale se bodo tudi norčije sredinih in petkovih huliganov, jenullovcev in stevanovićevcev. Seveda to ne bo ogrozilo uspešne vladne koalicije, saj se tudi tretja vlada Janeza Janše dokazuje predvsem z izjemnimi rezultati, ne pa s praznim besedičenjem, ki je bil zaščitni znak Šarčeve vlade. Pod aktualno vlado ima Slovenija, čeprav smo še vedno v primežu covida-19, spodbudno gospodarsko rast, rekordno nizko brezposelnost in sprejeta proračuna za leti 2022 in 2023, ki sta izrazito investicijsko naravnana. Razlika je očitna: demokrati Slovenijo ves čas gradimo, levičarji jo ves čas uničujejo.

Odgovor na to levičarsko blaznost imamo torej v dobrem delu vlade, v dobrem delu koalicije v državnem zboru in tudi v medijih, ki poročajo objektivno in resnicoljubno. Tukaj bijemo zoper MSM težko bitko, a rezultati so že vidni. Ključni rezultat je ta, da resnice ne morejo pačiti več kot uro ali dve in že je tu informacija, ki postavi zadeve na svoje mesto.

Predčasnih volitev torej ne bo, kar je sicer velika želja opozicije?

Tukaj pridemo do največjega paradoksa tega mandata. K predčasnim volitvam pozivajo tisti, ki so v začetku leta 2020 ob začetku najhujše zdravstvene krize v zgodovini Slovenije vrgli puško v koruzo in Sloveniji pustili prazna skladišča, v katerih bi morala biti zaščitna oprema. Počakati bo treba, da ta uspešna vlada konča svoj mandat in gremo potem aprila na redne volitve. Mokre sanje opozicije glede predčasnih volitev torej ne bodo dosanjane. Ta mandat bomo uspešno pripeljali do konca in po aprilskih volitvah bomo kot zmagovita koalicija Slovenijo še naprej pospešeno gradili tudi v mandatu 2022–2026.

Učinkovito in ciljno delo vlade se kaže tudi v tem, da je zagrizla v področja, ki so doslej veljala za pretrde orehe, a ko bomo te končno strli, bodo predvsem državljani in državljanke imeli nekaj od tega. Recimo želeni dvig neto plač ali ureditev področja dolgotrajne oskrbe.

Na aktualno vlado smo lahko upravičeno ponosni. To je izredno operativna vlada, ki je kos vsakokratnim izzivom, hkrati pa si upa ugrizniti tudi v kislo jabolko. Kar zadeva predlog novele zakona o dohodnini, ta med drugim prinaša zvišanje splošne olajšave in posledično višje neto plače prav za vse delovno aktivne. Po predlogu se bo splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, postopno do leta 2025 zvišala z današnjih 3500 na 7500 evrov. To za delavca z minimalno plačo že leta 2022 pomeni 160 evrov več, za delavca s povprečno plačo 260 evrov več in za tistega s trikratnikom povprečne plače 330 evrov več. Do leta 2025 se bodo te številke zvišale na 640 do 1320 evrov. Povečali se bodo torej neto dohodki ljudi, kar ni samo pravično, ampak bo imelo tudi blagodejni učinek na celotno ekonomsko sliko v državi.

Konec novembra smo na seji državnega zbora sprejeli vsa koalicijska dopolnila k predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, v decembru pa bomo zakon na izredni seji v tretji obravnavi dokončno sprejeli. Osebe, ki so trajno odvisne od pomoči druge osebe in potrebujejo pomoč pri osnovnih vsakodnevnih opravilih, si ta zakon preprosto zaslužijo.

Ta vlada in ta koalicija v državnem zboru bo tista, ki je poskrbela, da bo dolgotrajna oskrba po skoraj 20 letih, odkar smo se seznanili s prvim zakonskim osnutkom na tem področju, sistemsko urejena. Največji kamen spotike je bil v preteklosti vir financiranja. Tudi ta gordijski vozel smo presekali. Vlada bo v prvi polovici leta 2024 pripravila posebno zakonodajno rešitev o novem prispevku, do njenega sprejetja pa bo razliko pokrival državni proračun.

Poslanec SDS Dejan Kaloh (Foto: Veronika Savnik)

Aktualna vlada ni prezrla niti občin.

Vlada je dvignila povprečnino že leta 2020. Že z drugim PKP je naša vlada zvišala povprečnine občinam. Naj navedem primer. Za mestno občino Maribor je to pomenilo 3.319.286 evrov več, kot je bilo dogovorjeno leta 2019. Mestna občina Maribor je tako leta 2020 prejela 59.432.495 evrov povprečnin. Povprečnina, to je znesek na prebivalca neke občine, se z zdajšnjih 628 evrov še zvišuje: prihodnje leto za 17 evrov, na 645 evrov, in leta 2023 na 647 evrov.

Ste edini mariborski poslanec iz vrst SDS. Nekako je že folklora, da se tudi v parlamentu sliši štajersko narečje in prizadevanje za projekte za štajersko metropolo, a dejstvo je, da bo tudi Maribor v prihodnjih letih deležen izdatnih državnih in evropskih sredstev.

Desne vlade nikoli ne pozabijo na Maribor. Premierja Janeza Janšo sem kot poslanec spremljal na njegovem obisku mestne občine Maribor, kjer smo imeli z županom Arsenovičem delovni sestanek, kakor tudi na vladnem obisku regije konec junija, ko smo imeli delovno kosilo z županom Arsenovičem. Mimogrede, ko je bil predsednik vlade Marjan Šarec, njegova noga ni prestopila praga MOM.

Naj naštejem samo najbolj ključne projekte za Maribor. Graditev nove infekcijske klinike v UKC Maribor, investicija 50 milijonov evrov bo zagotovljena iz kohezijskih sredstev, selitev oddelka za pljučne bolezni v mariborski UKC je bila prva odobrena naložba nepovratnih sredstev iz pobude React EU v višini 3,6 milijona evrov. Na pohorski lokaciji pa se bo uredila negovalna bolnišnica. Prav tako je zagotovljenih 6,8 milijona evrov nepovratnih sredstev iz pobude React EU.

Konec septembra smo v DZ sprejeli zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenskem zdravstvu od 2021 do 2031. Zakon, ki ga je vložila vlada, za investicije namenja okoli dve milijardi evrov, med drugim za naložbe v obeh univerzitetnih kliničnih centrih. Za oba univerzitetna klinična centra je namenjenih 763 milijonov evrov. UKC Maribor bo dobil svoj pošteni proporcionalni delež glede na velikost, to je okoli 250 milijonov evrov.

Vlada Janeza Janše tudi zelo ceni znanost in raziskave. Mariborski univerzi je tako zagotovljenih 29 milijonov evrov za nadgradnjo raziskovalne infrastrukture. Mariboru so evropska in državna sredstva na voljo za projekte: Sinagoga, mariborski grad, Čeligijev stolp in graditev ceste v pobreški poslovni coni v višini milijon evrov. Za obnovo mariborske športne dvorane Tabor, kjer bo v letu 2023 potekal Olimpijski festival evropske mladine, bo iz državnega proračuna za leto 2021 na voljo 3.169.000 evrov. Pri graditvi Centra Rotovž, kjer se rešuje dolgoletna prostorska stiska mariborske knjižnice, vanj pa bosta umeščena tudi umetnostna galerija in art kino,  je ministrstvo za kulturo zagotovilo sofinanciranje v višini 12,5 milijona evrov.

V Mariboru se je prav tako začela obnova dotrajane promenade v Mestnem parku, investicija je vredna 3,6 milijona evrov. Delež sofinanciranja je zagotovljen iz sklada Evropske unije in državnih virov, znaša pa kar 80 odstotkov celotne investicije. Tudi sedež vladnega urada za demografijo je v Mariboru. Hvala, spoštovani premier Janez Janša in hvala vsem ministrom te vlade, ki niste pozabili na naš Maribor!

Kako pa kot pravnik med poslanci gledate na stanje pravne države pri nas?

Slovenija oz. njeni državljani so še vedno v primežu neenakosti pred zakonom. Nezakonite sodbe slovenskih sodišč so davkoplačevalce do sedaj stale skoraj 300 milijonov evrov. Zadnji primer farsičnega sodišča v zadevi “ukradena vila”: Janez Janša o sodbi ni bil obveščen, saj je ni niti prejel niti ni dobil obvestila, da je bila izdana. Tudi ni bil vabljen na obravnavo ali bil obveščen, da o tem procesu sploh teče postopek. Bavconov duh bo očitno še nekaj časa blodil po sodnih dvoranah in pisal “sodbe v imenu ljudstva”.

Končujete delo v preiskovalni komisiji v zadevi Franc Kangler in drugi. Povzetek dela te zelo odmevne preiskave?

Bili smo zelo aktivni. Samo v času mojega predsedovanja komisiji sem sklical devet nujnih in deset rednih sej ter zaslišal petnajst prič, med drugim dva nekdanja notranja ministra, Vinka Gorenaka in Boštjana Poklukarja, ter enega aktualnega ministra, Zdravka Počivalška. Med drugim je bil zaslišan tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Bistvene ugotovitve glede Kanglerjevih sodnih zadev in z njimi povezanih zlorab od predkazenskega postopka naprej bodo seveda predstavljene v sklepnem poročilu, ki ga bomo na seji preiskovalne komisije sprejeli še letos. V tem trenutku lahko rečem, da določeni dokumenti izkazujejo, da so v nekaterih sodnih primerih tako policisti kot tožilci in sodniki ravnali usklajeno, in to protipravno v škodo Kanglerju.

Foto: Veronika Savnik

V komisiji smo se ukvarjali tudi z nezakonitimi vpogledi v personalne mape poslancev in ministrov. Tudi te ugotovitve so alarmantne. Samo kot prispodoba vrha ledene gore:  v komisiji smo zaslišali tudi policista Zdenka Kabaja, za katerega se je ugotovilo, da je samo en teden pred interpelacijo takratnega obrambnega ministra nezakonito vpogledal v osebne evidence Karla Erjavca. Ob tem smo se upravičeno vprašali, ali je oblast v obdobju premierja Marjana Šarca, takratnega notranjega ministra Poklukarja in takratnega državnega sekretarja v KPV Damirja Črnčeca nadzorovala celo lastne ministre. Dejstvo pa je, da se je nezakonito vpogledovalo v mape nekaterih takratnih opozicijskih poslancev, kar bomo s predlogi za spremembo zakonodaje v prihodnje preprečili. Po Ustavi RS smo pravna država in to bomo demokrati vsekakor zagotovili.

Pravna država je na udaru tudi zaradi uhajanja tajnih podatkov iz specializiranega državnega tožilstva vse do članov zloglasnega t. i. kavaškega klana.

To je po moji oceni največji škandal državnega tožilstva v zadnjem desetletju. Primerjamo ga lahko s tistim, ko tožilci niso prepoznali mednarodnega kriminala v razvpiti aferi pranja iranskega denarja v NLB. V primeru izdaje tajnih podatkov, ki so romali do brutalnih mafijcev, je zatajilo prav vse, od varnostnih protokolov do nadzora nad osebami, ki imajo dostop do najobčutljivejših podatkov. Podatki niso uhajali iz SDT dva meseca, ampak skoraj dve leti! Najmanj dva pripadnika te kriminalne združbe sta se izognila prijetju zaradi te nezaslišane pomoči iz SDT. To izjemno hudo problematiko bosta v decembru na skupni seji obravnavala dva parlamentarna odbora, in sicer odbor za pravosodje in odbor za notranje zadeve.

Biografija

Dejan Kaloh se je rodil leta 1975 v Mariboru. Leta 2007 je diplomiral na Pravni fakulteti v Mariboru, kjer je pridobil naziv univerzitetni diplomirani pravnik. Znanstveni magisterij je opravil leta 2014 na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije v Kranju. V obdobju druge vlade premierja Janeza Janše je bil na Ministrstvu RS za notranje zadeve svetovalec v kabinetu ministra. V letu 2015 se je zaposlil v Državnem zboru Republike Slovenije in opravljal delo strokovnega sodelavca v poslanski skupini SDS. Leta 2018 je bil na listi SDS izvoljen za poslanca DZ RS. Je predsednik preiskovalne komisije v zadevi Franc Kangler in drugi ter član odbora za pravosodje in Knovsa. V preteklosti je bil publicistično zelo dejaven. Napisal je več odmevnih knjig: Od partije do Patrie, Milan Kučan: Ko boter spregovori o sebi, Od Nagodeta do Janše – Kronika novodobnega montiranega sodnega procesa Patria. Je tudi predsednik MO SDS Maribor. Je poročen, z ženo Natalio, univerzitetno profesorico, imata 9-letno hčer.

Peter Truden