fbpx

Poslanec Pogačnik: “Prišel je čas, da se davki v Sloveniji znižajo”

Poslanec Marko Pogačnik (Foto: Polona Avanzo)

Mag. Marko Pogačnik je poslanec državnega zbora že tretji mandat. Pogovarjala sva se o spremembah davčne zakonodaje, predvsem o predlogu zakona o dohodnini, ki državljanom in državljankam prinaša višje neto dohodke. Dotaknila sva se tudi nerazumnega nasprotovanja zakonu s strani poslancev iz vrst strank, koalicije KUL, ter vodilnih sindikalistov.

V državnem zboru obravnavate predlog zakona o dohodnini. Kaj ta prinaša?

Prepričan sem, da Slovenija potrebuje davčne razbremenitve. Dejstvo je, da smo v Sloveniji od leta 2013 imeli samo davčne obremenitve, tako za gospodarstvo kot za prebivalstvo. Prepričan sem, da se bo z zakonom, ki ga je vlada poslala v državni zbor, lahko naredilo veliko, tako gospodarstvu kot prebivalcem. V zakonu je precej davčnih razbremenitev, zame pa je zagotovo najpomembnejše, da bo zakon prinesel državljankam in državljanom Republike Slovenije, rezidentom RS, višje neto plače, pri tem pa se ne bo dodatno obremenjevalo gospodarstvo.

Sindikati zakonu nasprotujejo. Zakaj je po vašem mnenju tako?

Absolutno ne razumem sindikatov, ki nasprotujejo temu zakonu. Prepričan sem, da je to unikum v svetu, da sindikat nasprotuje višjim plačam delavcev. In tukaj se bi bilo potrebno verjetno zamisliti, da člani sindikata plačujejo članarino, vodstvo teh sindikatov pa v javnosti takšnemu sprejemu zakonov nasprotuje.

Prepričan sem, da gre pri tem bolj za vodstva sindikatov, saj tisti, ki so člani sindikatov, verjetno sploh ne vedo, kaj se s tem dogaja.

Proti so tudi stranke iz dela opozicije, strank, ki so združene v KUL. Zakaj?

Opozicija na vsak način poskuša javnosti prikazati, da bo zakon o spremembi dohodnine prinesel bonitete ali pa učinek samo bogatim. To še daleč ni tako. Dejstvo je namreč, da bodo neto plače višje za zaposlene v Republiki Sloveniji, vključno s tistimi, ki prejemajo minimalno plačo.

Katere spremembe so predlagane?

Splošna olajšava se bo zviševala. Trenutna splošna olajšava v Sloveniji znaša 3500 evrov, s predlogom tega zakona pa se bo ta postopoma, od leta 2022 do leta 2025, zviševala do 7500 evrov. To pomeni, da se bo neto prihodek vsakemu zaposlenemu na letni ravni v letu 2025 povečal za eno plačo, do takrat pa se bo povečevalo postopoma. Prepričan sem, da je takšen ukrep dobrodošel in potreben v Sloveniji, kajti s tem bo pridobilo slovensko gospodarstvo na nedvomno pridobilo na svoji konkurenčnosti. Zmanjšala se bo brezposelnost in prepričan sem, da se bo zmanjšal tudi obseg sive ekonomije.

Kako pa je z obdavčitvijo delavcev migrantov, ki delajo v Avstriji in so slovenski rezidenti, bodo tu tudi kakšne spremembe?

Najbolj primerljiv podatek, da so v Sloveniji davki previsoki, predvsem, da so v Sloveniji previsoko obdavčene plače, so delavci migranti, ki delajo v Avstriji. Slednji pošteno delajo in zaslužijo svoj prihodek v dvanajstih mesecih, ob tem plačajo davek v Avstriji, na drugi strani pa potem dobijo od Finančnega urada RS še zahtevek za doplačilo dohodnine. Ti zneski niso majhni in verjetno to vedo najbolj tisti delavci migranti, ki to doplačujejo. Odločbo za doplačilo dohodnine pa dobijo izključno zaradi tega, ker so davki v Sloveniji višji kot v Avstriji. V primeru, da bo prišlo do uveljavitve tega zakona, se bo to poznalo tudi pri delavcih migrantih. To pomeni, da ne bodo dobili več takšnih enormnih zneskov za doplačilo, kajti splošna olajšava se bo v Sloveniji dvignila. Doplačila dohodnine bodo bistveno manjša.

Splošna olajšava naj bi pokrila nujne življenjske stroške, trenutna ureditev verjetno ni najbolj poštena …

Seveda ni pošteno. Poglejte, splošna olajšava trenutno v Sloveniji znaša 3500 evrov, če pa pogledamo, kakšni so nujni življenjski stroški, sem prepričan, da ti na letni osnovi znašajo bistveno več kot 3500 evrov. In je zelo nepošteno, da smo danes v Sloveniji obdavčeni tudi za nujne življenjske stroške. S spremembo tega zakona se bo ta zadeva spremenila.

Foto: Polona Avanzo

Del opozicije iz vrst KUL navaja, da bo zaradi nižjih davkov iz plač manj prihodkov v proračun in posledično ne bomo več imeli uravnoteženih javnih financ. Kako je s tem?

Prepričan sem, da temu ni tako. Tako bi bilo, če na zadevo gledamo statično, kar pa v tem primeru ni primerno. Dejstvo je namreč, da bo s spremembo zakona o dohodnini in manjšimi davčnimi obremenitvami slovensko gospodarstvo pridobilo na konkurenčnosti, zmanjšala se bo brezposelnost in na drugi strani bo vsak državljan in državljanka Republike Slovenije ali pa zaposlen imel višji neto razpoložljivi dohodek. Na podlagi tega lahko pričakujemo, da bo tudi višja potrošnja. Posledica tega bodo višji prihodki v proračunu kot jih imamo v danem trenutku.

Bosta za pokritje izpada proračunskih prihodkov dovolj zgolj gospodarska rast in višja potrošnja?

Res je, da ne moremo reči, da se bo razlika lahko pokrila zgolj na osnovi gospodarske rasti in višje potrošnje. Vendar pa ima Slovenija še nekaj rezerv. Danes imamo relativno visoke davke. Iz tega naslova imamo v slovenskem proračunu za približno milijardo evrov neizterljivega davčnega dolga. Tukaj se mi zdi precej rezerve, da se lahko davek izterja in da se lahko proračun iz tega naslova lahko dodatno napolni.

In druga rezerva, ki se mi zdi v Sloveniji še dokaj neizkoriščena, so evropska sredstva. Iz teh virov lahko nadomestimo izpad dohodka, ki bo nastal z nižjimi davki po spremenjeni dohodninski zakonodaji.

Prepričan sem tudi, da bi po tej davčni razbremenitvi marsikatero podjetje lahko v Sloveniji ostalo oziroma se vrnilo. Vemo namreč, da se je v obdobju zadnjih desetih let zaradi neugodnega davčnega okolja marsikatera multinacionalka iz Ljubljane preselila v Zagreb, Budimpešto, Bratislavo, to je v države, kjer imajo ugodnejšo davčno politiko, tako za podjetja kot za zaposlene.

Katere so še druge davčne olajšave?

Zakon o dohodnini prinaša še vrsto drugih olajšav. Pomembno se mi zdi, da bodo oproščene družinske pokojnine in pa nižji davek na oddajanje nepremičnin. V tem delu smo bili deležni precej očitkov s strani opozicije, da bo zakon ponovno prinesel nekaj za bogate. Temu ni tako. Naj spomnim, da je vlada pod vodstvom Marjana Šarca dvignila davek na oddajanje nepremičnin. Epilog tega pa je bil, da so bile najemnine na koncu višje. Z zvišanjem davkov smo na koncu obremenili najbolj ranljive skupine ljudi.

Moje osebno mnenje je, da imajo bogate države nizke davke, revne države pa imajo visoke davke. Moja filozofija je tudi: Več bogatih je v Sloveniji, manj je revnih, manj je bogatih v Sloveniji, več je revnih.

Kako sicer ocenjujete delo vlade Janeza Janše in zdajšnje koalicije?

Prepričan sem, da so koalicijske partnerice z vlado pod vodstvom Janeza Janše v obdobju zadnjega leta in pol naredile bistveni odmik od prejšnjih vlad, pri tem bistvena razlika. Ta vlada je vse izvedene ukrepe izvedla za ljudi. V prejšnjih mandatih vlad so se reševale banke, v obdobju zadnjega leta in pol pa so se pa reševali ljudje oz. sredstva iz proračuna so bila namenjena predvsem za ohranitev delovnih mest in za ohranitev delujočega gospodarstva. Kljub očitkom opozicije, da so bila ta sredstva neuspešno porabljena, sem prepričan, da so vsi ti prispevki, ki so bili dani za pomoč v času epidemije covid-19, upravičeni. Glavni dokaz za to je, da Slovenija v danem trenutku beleži najmanjšo brezposelnost v državah EU in da ima tudi v okviru držav EU najvišjo gospodarsko rast. Prepričan sem, da gre zasluga za to predvsem ukrepom, ki jih je sprejemala ta vlada. Prav tako bistveno razvojno komponento proračuna za naslednji dve leti predstavljajo investicije in investicijski transferji, česar v preteklem desetletju skoraj ni bilo. Prihodnje leto in leto 2023 bo teh za več kot 2 milijardi evrov. Ti dve milijardi evrov investicijskih transferjev na leto, sta verjetno glavni razlog za bes opozicije, ki želi rušiti vlado manj kot leto pred volitvami.

Kaj pa javni dolg in primanjkljaj?

Očitki opozicije so, da država povečuje svoj dolg, da se povečuje razlika med prihodki in odhodki v proračunu. Temu je tako, vendar Slovenija ni edina v EU. Zaradi pandemije covid imajo z višjim zadolževanjem in s primanjkljajem v proračunu težave vse države v okviru EU. Vendar pa je Slovenija na poti, da se bodo zaradi že izvedenih ukrepov prihodki v državni proračun na srednji in dolgi rok samo okrepili. Ne bi si mogel zamisliti, da ti ukrepi ne bi bili sprejeti in da Slovenija ne bi ohranila delujočega gospodarstva. Takrat bi bil pa res kolaps in bi bil državni proračun verjetno res sesut do konca.

Zadnji podatek, ki ga je predstavil minister za finance, je pozitiven. Od načrtovanih prihodkov iz naslova pobrane dohodnine za obdobje januar – september je dejanska realizacija več kot 200 milijonov evrov višja, kot je bilo planiranih prihodkov. To pomeni, da je Slovenija na pravi poti, na kar nedvomno kažejo tudi ocene mednarodnih bonitetnih agencij. Te so Sloveniji ali zvišale bonitetno oceno ali pa so državi bonitetno oceno kljub tem težkim časom ohranile na istem nivoju. To pomeni, da tuji investitorji ocenjujejo, da je Slovenija stabilna država in da je Slovenija država vredna zaupanja tujim investitorjem.

Foto: Polona Avanzo

Spreminja se tudi zakon o obdavčitvi podjetij, tudi temu so v KUL nasprotovali. Kakšne so spremembe pri tem zakonu?

Tukaj gre pa za predvsem nove olajšave na področju zelene tehnologije, digitalizacije, večje bodo olajšave za šport, zmanjšale se bodo dajatve za zaposlenega in za sprejem novih vajencev.

Kako sicer ocenjujete delo poslancev iz vrst dela opozicije in obstrukcije, ki jih izvajajo v državnem zboru?

Na to lahko odgovorim z naslednjim. Vsi tisti, ki bodo glasovali proti zakonu o dohodnini, bodo glasovali proti višjim plačam in proti boljši konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Prepričan sem, da se bo zmanjšala tudi siva ekonomija. Govorili smo tudi o višjem davku pri oddajanju nepremičnin, ki ga je uvedla Šarčeva vlada. Učinka pa sta bila dva, in sicer, najemnine so bile višje, črni trg se je povečal. Prepričan sem, da se bosta z znižanjem davka ta dva segmenta izboljšala, zmanjšalo se bo tudi oddajanje nepremičnin na črno.

Kaj prinaša zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini?

S spremembo bodo neobdavčeni z dohodnino naslednji prihodki:

  • Družinske pokojnine po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
  • Izplačila predšolskim otrokom, učencem, dijakom in študentom iz šolskega sklada

Boniteta za osebno vozilo na električno pogon

Od 2022 bo znašala boniteta za vozila, ki so dana tudi v zasebno rabo zaposlenim, nič. Do sedaj velja, da se v davčno osnovo všteva 0,3 % nabavne vrednosti električnega vozila, do vrednosti 60.000 evrov.

Plačilo za poslovno uspešnost

Obdavčitev nagrade za poslovno uspešnost je v novem ZDoh-2 spremenjena v smislu, da je manjša omejitev in manj je pogojev. To bodo najbolj občutili tisti zaposleni, ki imajo povprečno mesečno plačo višjo od povprečne v Sloveniji. Do te višine se dohodnina namreč ne bo obračunala.

Davčna olajšava za zaposlovanje (s. p.)

Podjetniki bodo deležni enake obravnave glede davčnih olajšav po ZDoh-2, kot pripadajo pravnim osebam. Davčne olajšave za zaposlovanje se širijo na zaposlovanje oseb s tako imenovanim deficitarnim poklicem. Višina olajšave za te primere je 45 % plače te osebe za prvih 24 mesecev zaposlitve. Na novo bo možno uveljavljati olajšavo v višini 55 % plače za prvih 24 mesecev, v ZDoh-2, za prvo zaposlitev oseb mlajših od 25 let.

Davčna olajšava za investicije v digitalni in zeleni prehod (s. p.)

Nova olajšava v ZDoh-2 bo omogočala dodatno znižanje davčne osnove, če bodo podjetniki vlagali v računalništvo v oblaku, umetno inteligenco in v okolju prijazne tehnologije, bolj zdrav transport ipd. Davčna olajšava znaša 40 % od investiranega zneska.

Davčna olajšava za donacije (s. p.)

Davčna olajšava za donacije se zvišuje iz 0,3 % od obdavčljivih prihodkov na 1 %. Hkrati se doda med dodatne olajšave 0,2 % tudi izplačane donacije za športne namene. Do sedaj je bila dodatna olajšava po ZDoh-2 omejena za kulturne namene in prostovoljna društva, ustanovljena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Dohodek iz oddajanja premoženja v najem

Dohodek od najemnin bo doživel kar dve spremembi. Najprej gre za znižanje normiranih odhodkov iz 15 % na 10 %. Hkrati pa se občutno niža tudi davčna stopnja iz 27,5 € na 15 %. Najemodajalec se bo tudi lahko odločil, ali se bo dohodek vštel v letni izračun dohodnine ali bo plačeval enkratni davek.

Kapitalski dobički

Dobički iz kapitala se po 15 letih ne bodo več obdavčevali. Do sedaj velja 20 letno obdobje. Povsem novo določilo bo v ZDoh-2, da se bodo zavezanci lahko odločili glede obdavčitve in o tem obvestili davčni urad. Ali bodo izbrali cedularno, enkratno, obdavčitev, ali pa se bo dohodek všteval v letni izračun dohodnine. Stopnja davka se tudi za dobičke iz kapitala znižuje iz 27,5 % na 25 %.

Olajšave za fizične osebe in stopnje dohodnine

Splošna olajšava

Po novem Zdoh-2 se bo splošna davčna olajšava za rezidente dvignila postopoma od 3.500 eur do 7.500 eur. Po letih bo razporejeno tako:

  • 2022: 4.500 eur
  • 2023: 5.500 eur
  • 2024: 6.500 eur
  • od 2025 dalje: 7.500 eur

Nova seniorska olajšava

Osebna olajšava bo po novem ZDoh-2 za osebe po dopolnjenem 70. letu starosti, in sicer v višini 7.500 eur.

Posebna osebna olajšava

Spremembo bodo občutili tudi tisti, ki imajo status dijaka ali študenta in dosegajo dohodke za opravljeno začasno ali občasno delo. Olajšava bo priznana v fiksnem znesku 3.500 eur in se ne bo višala v prihodnjih letih, kot velja za splošno.

Stopnje dohodnine

Tudi dohodninska lestvica bo doživela spremembo z ZDoh-2 in sicer se spreminja stopnja davka v zadnjem najvišjem razredu. Iz 50 % na 45 % za davčno osnovo nad 72.000 eur.

Biografija

Mag. Marko Pogačnik, 49-letni poslanec iz Šenčurja, je znanstveni naziv pridobil na Fakulteti za organizacijske vede Kranj, kjer je magistriral na temo “Uporaba benchmarkinga kot managersko orodje v lesno predelovalni industriji”. Svoje delovne izkušnje je nekaj let pridobival v Avstriji in Italiji, dokler se ni leta 2000 v podjetju Jelovica zaposlil kot direktor maloprodaje. V času od 2005 do 2009 je bil direktor Slovenske odškodninske družbe (SOD). Od leta 2009 do leta 2011 je bil zaposlen na Pozavarovalnici Sava RE. Nato je bil izvoljen za poslanca. Trenutno je predsednik parlamentarnega Odbora za zadeve Evropske unije in član odborov za gospodarstvo in finance. Je tudi član Komisije za nadzor javnih financ ter član Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v DUTB.

Vida Kocjan