Poslanec SDS Grims predstavil predlog zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic vremenske ujme in ureditev položaja gasilcev

Posledice ujme (vir: twitter)

Poslanec SDS mag. Branko Grims je na današnji novinarski konferenci predstavil predlog zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic vremenske ujme 11. in 12. decembra 2017, ki ga je poslanska skupina SDS vložila v parlamentarni postopek.

Poslanec SDS je v uvodu opozoril na nedavno ujmo, ki je v ponedeljek in torek prizadela Gorenjsko (občine Preddvor, Jezersko in Bohinj), Koroško ter del Kočevskega. “Obseg škode po tej hudi ujmi je tolikšen, da v nekaterih delih po besedah tistih, ki se s tem ukvarjajo, celo presega naravno nesrečo žledoloma, ki je Slovenijo prizadel pred leti,” je povedal poslanec Branko Grims in dejal, da je prava pomoč tista, ki pride hitro in ki pride takoj, “zato predlagamo, da se po nujnem postopku sprejme predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic vremenske ujme.”

V nadaljevanju je poslanec Grims govoril o glavnih rešitvah, ki naj bi jih predvideval novi zakon. “Predlagamo, da se v proračunu zagotovi dodatna namenska sredstva in da se kot vir, poleg proračuna Republike Slovenije, uporabi tudi solidarnostni sklad EU.” Ob tem Grims meni, da je glede na obseg ujme in glede na prve, neuradne ocene, ki presegajo 100-milijonsko številko, takšen poseg utemeljen in bi tudi EU glede na svoja pravila zelo verjetno sredstva sprostila, država Slovenija pa mora posredovati ustrezno prošnjo. “Kot vir lahko poleg tega sklada uporabimo tudi tista proračunska sredstva, ki so deloma v rezervi,” meni mag. Grims in dodaja, da ker ocene o celotni škodi še niso opravljene, “predlagamo, da vlada to stori skladno z veljavnimi predpisi in zagotovi sredstva, obseg in način ter dinamiko sredstev.” “Ker pa je jasno, da gre za sorazmerno velika sredstva, ki se jih bo potrebovalo, saj je, na primer, na infrastrukturi treba opraviti večje posege, je očitno, da se vsega ne bo dalo zagotoviti v proračunu za naslednje leto, zato naj se zagotovi sredstva s spremembo proračuna za leto 2018, obenem pa naj se ustrezno prilagodi proračun za leto 2019.”

Foto: Nova24TV

Mag. Branko Grims je še dejal, da je skladno s predlogom zakona SDS treba opraviti pregled, vrsto in obseg potrebne obnove na železniški in cestni infrastrukturi, zelo prizadeti so bili električni daljnovodi, ki so uničeni, zato bo treba zagotoviti začasne rešitve, nato pa popolno obnovo in morda tudi prestavitev daljnovodov na druge trase, potrebno bo oceniti višino sredstev, namenjeno posameznikom za odpravo škode in določiti seznam upravičencev ter postopek podelitve sredstev. “Po našem predlogu bi vlada v 30 dneh po uveljavitvi predloga zakona odločila o vseh teh vprašanjih in o uporabi sredstev na podlagi pripravljenega programa sanacije,” je dejal Grims.

Zakon predvideva olajšavo pri katastrskem dohodku
Zakon naj bi predvideval tudi olajšavo pri katastrskem dohodku. “Na nekaterih predelih je veter podrl izjemno veliko količino dreves, kjer bo treba mnogo let, da se gozd obnovi, zato naj se na teh zemljiščih zniža katastrski dohodek za 50 %. Menimo, da je takšen predlog več kot utemeljen. Podobne rešitve so bile že uveljavljene v preteklih ujmah, torej ne predlagamo nekaj, kar bi bistveno odstopalo od doslej uveljavljenih načinov in našega pravnega reda,” je dejal poslanec SDS.

“Za občine, ki so bile najhuje prizadete in potrebujejo prioritetno sanacijo, naj se zagotovijo dodatna sredstva za financiranje investicij v lokalno javno infrastrukturo, in sicer za odpravo posledic vremenske ujme. Država naj prednostno uredi, kar je v njeni pristojnosti, občinam pa naj zagotovi dodatna sredstva,” je naslednjo rešitev iz zakona predlagal Branko Grims.

Urejanje dodatnega zdravstvenega zavarovanja, preventivni pregledi in dodatno pokojninsko zavarovanje
Dejal je še, da je skrajni čas, da se soočimo tudi s tem, kdo je najbolj izpostavljen pri odpravljanju posledic naravnih nesreč in daje svoje zdravje, tudi življenje. “To so gasilci. Ker se ni dalo zagotoviti zadostnih dodatnih sredstev za ureditev nekaterih temeljnih stvari, ki jih v primerljivih državah že davno poznajo, predlagamo, da se zagotovijo tudi konkretne rešitve za gasilce, in sicer, da se doda ustrezna sredstva za stimulacijo delodajalcev za zaposlovanje gasilcev tako, da se delodajalcu znižajo zavarovalne premije in imajo davčne olajšave. Predlagamo tudi, da se zagotavlja sredstva za zavarovanje operativnih gasilcev, zagotavlja naj se tudi sredstva za preventivne zdravstvene preglede operativnih gasilcev, kar bi moralo biti samoumevno, a tega doslej ni bilo. Država pa naj prostovoljnim operativnim gasilcem zagotovi financiranje dodatnega zdravstvenega zavarovanja in za vsak dan izvajanja javne gasilske službe tudi dodatno pokojninsko zavarovanje,” je rešitve, ki bi zagotovo olajšale delo gasilcev, predstavil mag. Branko Grims. Pri tem je dejal, da takšno ureditev za gasilce v primerljivih državah že poznajo, “vendar doslej za takšne predloge ni bilo posluha. Upamo, da bo tokrat drugače.”

Po Grimsovih besedah bi se država tudi tako oddolžila gasilcem. “Vse to bi država zlahka uredila, ne zahteva se velikih sredstev, gre pa za simbolno gesto, da se gasilcem da priznanje in ustrezno ovrednoti to, kar gasilci delajo, to je, da nesebično pomagajo v stiski.”

I. Š.

  • ahnenpass

    Rinejo v največje rovte, potem se pa čudijo, da vse okoli njih razpda in gnije.
    Tisočletja traja, preden se narava pokori urbanizmu, pa še to samo delno, deli Slovenie enostavno niso primerni za življenje in še dolgo ali nikoli ne bodo. Ljudi je treba preseliti iz teh divjih krajev v mestne centre, rabimo nove bloke in celo urbanistiko, ne pa žicat denar od evropskih ciganov.
    Kako se sploh sanirajo te naravne ekonomske prilike, buldožerji zrijejo kar je ostalo od ceste, bosanci pometejo robnike, štromarji zapiknejo nove perele kole, malo spucajo svinjarijo v vodnih zajetjih in je bolj kot ne opravljeno. Včasih se postavi še kak pontonski most, da malo vadijo in lokalni propadli gradbinci poberejo še več denarja iz proračunov. To se enostavno ne dela tako, ceste in brežine morajo biti neprimerno bolj robustni, kakršne lahko vidimo v Avstriji in severni Italiji, šele na to infrastrukturo je mogoče napeljati razno drugo inštalacijo. Naši geniji vlečejo v rovte plin, ki seveda crkne skupaj z elektriko, namesto malih elektrarn na biomaso, se samo hoste sekajo, les pa država šverca v industrijsko bolj razvite sosede, ki nimajo jedrske energije in so vedno lačni elektrike.
    Pa me ne daje favšija, samo Slovenijo uničujete in to nepovratno, s krvavim denarjem pa zatirate narod, to je zelo, zelo grdo in popolnoma narobe.

    • cosmosjasnovidec

      Ravno ti boš take kateri so navajeni nekje zunaj selil nekam v mestne bloke.
      Pojdi jim to povedat pa boš videl v kakem hitrem času boš imel razbito pičko.
      Da so dela slabo,nekvalitetno ter nestrokovno opravljena se pa strinjam.
      Ne vem pa kaj misliš oziroma kaj točno pomenijo “rovte”.
      Če si na “rovte” mislil zemeljsko napeljavo je taka napeljava povsem v redu in jo uporabljajo vse razvite države v svetu.Seveda je pa tam delo opravljeno kot mora biti z razliko tukaj kjer pokradejo denar potem pa zakopljejo slabo kvaliteto kablov in cevi.
      Največja nesposobnost je pa površnost in neznanje saj se polovica nadrejenih niti ne znajde iz načrtov oziroma o njih nimajo pojma.
      Službe so dobili prek poznanstev.
      Osebno sem videl primer kjer so kilometre napeljali zemeljski plin potegnili in dokončali novi asfalt potem se pa spomnili,da so pozabili zakopati električno in kabeljsko napeljavo zraven.
      Seveda so šli novega asvalta trgat dol dodali kable potem ga pa spet potegnili na novo.
      In kdo misliš,da je vse to plačal oziroma na katere stroške je šlo?
      Tako se dela,ker so na vseh večjih ter vodilnih mestih nameščeni predvsem čefutarji kateri niti pravilno brez šole ne vedo čitati diplome pa če jo morda kateri ima pa ima seveda kupljeno.

      • ahnenpass

        To so zanič župani, počasi gradijo infrastrukturo zato, da vsako leto opravičijo nova sredstva. Za ljudi jim je vseeno, pomagati se jim ne da, bolj kot se pritožujejo, več sredstev dobijo izvajalci za sanacije in dežurno službo.
        Mesta so steber družbe, ne vaške skupnosti, kar naj norijo, jaz bi jih povsem odrezal iz proračuna, odstranil ves asfalt in vsako leto enostavno potegnil po šudru z buldožerji. Bloki niso idelana, so pa zelo civilizirana rešitev, ker se stroški vzdrževanja delijo, skupnosti živijo blizu in se problemi načelno neprimerrno lažje rešujejo, Če kmetavzarjem kaj ne paše, lahko obdržijo svojo kočo v rovtah, saj jih nihče ne naganja, naj pač hodijo tja životarit ob svečah ter uživati v usrani divjini in izolaciji, kaj to nas briga? Slovenskega kmeta že zdavnaj ni več, to so cigani, ki jim mora država vsako leto plačati za hrano, ker ne pridelajo dovolj niti za sebe, ceneje je postaviti nove bloke, kot sem razlagal že v drugem komentarju. Poglej jih v mestih, komaj čakajo, da pridejo med ljudi in v beton, samo glave so jim oprali, da je v rovtah lepše in se v mestih ne da preživeti, v resnici pa izkoristijo vsako priliko, da pridejo v doline in se malo vsaj nagledajo normalnosti. Taki nimajo kaj srat,lahk oso srečni, da nismo v komunizmu in predlagamo strpne rešitve, kitajci bi jih gnali iz rovt kot živino in pustili v kartonskih škatlah, dokler ne zrastejo nebotičniki.

  • Novakec1

    Zavarovalnice povrnejo škodo če piha čez 65km/h, smreke pa že prej padajo.

    • RATATA

      Zavarovalnice so prasice prvoklasne!!

  • Janez

    Čestitke cenjeneu g. Grimsu !
    Zagotovo je eden od najbolj pozitivno aktivniih poslancev. L.r. Janez K. KOMENDA

  • Burek Burecki

    Mores znat posekat prava drevesa pa imas zdrav gozd in minimalno skodo v primeru zledoloma. Problem je da ne odlocas ti kaj bos posekal ampak nekdo ki pojma nima…

    • ahnenpass

      Gozdovi so stari že milijarde let, nikoli v zgodovini planeta jih ni uničil žledolom, tudi pri nas so se povsod zarasli nazaj v nekaj letih, tam kjer jih niso sekali Pahorjeva motorka in njegova armija.
      Naj enkrat napišejo koliko lesa se pri nas poseka zadnja leta in kako ga spravijo čez mejo, to je naše, ne pa od nekih fevdalcev, ki so jim veleizdajalci pripisali našo ozemlje. Pa ne gre za les, bolj kot sekamo gozd, slabše je življenje v rovtah, pa še klima se močno spreminja. Brez dreves, se bo Slovenija spremenila v Afganistanska gorovja, kjer ne reste popolnoma nič, pa je bila včasih džungla, verjetno bi tudi Nato rad videl take brisane zone, kjer se sovražnik nima kam skrit.

  • ahnenpass

    Kakšno vezo imajo naravne nesreče z gasilci, saj jih ti ne povzročajo, niti ne sanirajo, ne morejo. To delajo komunalci in predvsem navadni občani, ki jih režim strada in slači, da lahko fila svoje zveste gasilce. Podpore javnosti gasilci nimajo nobene, malo več kot sodišča, policija in vojska, ampak še to zgolj načelno, ker vsaj nekaj naredijo in se vsaj malo žrtvujejo. Vemo pa, da uniforma ne pomeni za navadne ljudi nič dobrega, priviligirani so, mešajo se tja kamor ni treba in agresivni, vendar to niso ljudje, ki bi si zaslužili nek poseben ugled.
    Kakšen veter piha pri nas, da lomi cele hoste, ki so zdržale na tisoče let, to pa verjetno razume samo Grims, imamo tudi čisto drobne lubadarje, ki snedejo celo drevo, mogoče je gledal Jurski park, v resnici teh mističnih pojavov še nihče ni nikoli videl na lastne oči.

    Da se splača posekat naše gozdove, to pa verjamem, nemška težka industrija rabi ogromno elektrike, ker ne smejo imeti jedrskih elektrarn, se ve zakaj, čeprav je minilo že skoraj sto let. Težka industrija dela pa orožje za Američane, ki ga ne rabijo več, zdaj se sekajo gozdovi za nemško orožje.