fbpx

Poslanka Alenka Jeraj: SDS je danes močna, kot ni bila še nikoli

Poslanka SDS Alenka Jeraj (Foto: Polona Avanzo)

O aktualnem družbenopolitičnem dogajanju v Sloveniji smo se pogovarjali s poslanko SDS Alenko Jeraj, ki je pred dnevi postala tudi predsednica Ženskega odbora SDS.

Gospa Jerajeva, pred dnevi sta na 8. kongresu Ženskega odbora SDS postali predsednica tega odbora. S čim ste prepričali delegatke?
Ženski odbor SDS sem vodila že od 2009 do 2017, tako da me članice že dobro poznajo in jih ni bilo treba veliko prepričevati. Pravzaprav so me ravno one zaradi dobrih izkušenj iz preteklosti prepričale, da sem se odločila za kandidaturo.

Če se malo pošalim. Domnevam, da Ženski odbor SDS ni še eno feministično združenje, ki je samo sebi namen. Za kakšen položaj žensk v slovenski družbi se zavzemate?
V novem mandatu si želim, da ženske čim bolj usposobimo za različne funkcije, od svetnic, županj do poslank in drugih vodstvenih mest. Da bi se zaradi svojega znanja in izkušenj pogosteje in laže odločile za aktivno delo v politiki in se ne bi ustrašile, ko je treba prevzeti tudi kakšno bolj odgovorno mesto. V Sloveniji je večina žensk zaposlena, zato so relativno samostojne in ekonomsko neodvisne, a včasih tiste, ki si želijo kariero, za to nimajo pravih priložnosti. Tudi zato, ker delodajalci pri mladih ženskah pričakujejo, da bodo več odsotne (porodniška, bolniška odsotnost zaradi otrok, ipd.), se prej odločijo za zaposlitev moškega, ki potem tudi hitreje napreduje. Tu nas kot družbo čaka še kar nekaj dela. Prav bi bilo tudi, da se bolj ceni manj opaženo delo žensk, mamic pri skrbi za družino in gospodinjskih opravilih.

In kako pri tem gledate na t. i. ženske kvote?
Kot poslanka sem glasovala za uvedbo kvot in prepričana sem, da je bila ta odločitev prava. Ko sem bila prvič izvoljena (2004−2008), je bilo v DZ 12 poslank, v naši poslanski skupini, ki je bila tudi takrat največja, le 3. Danes nas je v DZ 25, v naši poslanski skupini pa 9. Pomembno se je povečalo tudi število županj in svetnic. Verjetno bi taka razmerja dosegli v določenem obdobju tudi brez kvot, a bi predolgo trajalo.

Poglejva vaše delovanje v Državnem zboru RS. Še pred dobrim letom ste bili opozicijska, sedaj ste pozicijska poslanka. Ste se hitro prilagodili novemu položaju?
Seveda. V stranki deluje strokovni svet, ki ima za vsa področja pripravljene rešitve in te rešitve sedaj realiziramo. Ko smo bili v opoziciji, je koalicija vse naše zakone zavrnila. Sedaj te rešitve sprejemamo in tako izboljšujemo življenje naših državljank in državljanov, kar je tudi smisel dela v politiki. Na to se človek hitro navadi in je zadovoljen, ker se udejanjajo stvari, ki so čakale leta in leta. Moteče pa je, da smo iz opozicije deležni žaljivk in zmerjanja. V preteklih mandatih je bilo tega precej manj. Razprava med opozicijskimi in koalicijskimi poslanci je bila spoštljiva in na primerni ravni, čeprav se v marsičem nismo strinjali. S prihodom Levice se je to močno poslabšalo. Nekateri poslanci očitno menijo, da lahko žalijo, zmerjajo in ponižujejo, kar je neprimerno in ruši ugled poslancev in DZ.

Glede na ravnanja leve opozicije se mi zdi, da se ta še danes ni sprijaznila s svojim položajem. Z izgubo oblasti …
Prav to se kaže v neprimerni govorici v DZ. Levi pol ne priznava desnici mesta, ki ji gre. Če niso na oblasti oni, to občutijo kot krivico in za drugo stran, ki je bila prav tako na demokratičnih volitvah izvoljena ter je po padcu leve vlade uspešno sestavila desnosredinsko vlado, uporabljajo izraze, kot sta diktatura, fašizem; propagandno spretno so si izmislili celo nov izraz janšizem ipd. Vse to je močno pretirano in daleč od resnice. SDS je v različnih koalicijah vedno pomenila preobrat na bolje, bolj racionalno smo trošili javna sredstva, preprečevali korupcijo, hitreje smo črpali evropska sredstva, realizirali projekte, ki so leta čakali na izvedbo. S tem imajo levičarji težave, ker ne morejo pokazati rezultatov vlad, v katerih so sodelovali, saj je bilo veliko govorjenja, a bolj malo dejanj. V tem se razlikujemo. Naslednja težava so nove stranke, ustanovljene za en mandat, ki se pol časa ukvarjajo same s sabo, in ko jim s pomočjo pretežno levo usmerjenih medijev oblast pade v naročje, šele začnejo razmišljati, kaj je treba postoriti. Preden naredijo načrt, če sploh ga, je mandat že mimo.

Foto: Polona Avanzo

V državnem zboru v zadnjih mesecih vlada nekakšno izredno stanje, ki ga povzročajo nenehni poskusi leve opozicije, da zruši to vlado. Kako ste doživljali farso s t. i. konstruktivno nezaupnico, ki se je vlekla tedne, če ne celo mesece? In Erjavčevo začasno vrnitev v politiko, ki se je odrazila predvsem v tem, da je stranka DeSUS izstopila iz vladne koalicije …
Stranke enodnevnice so nevešče političnega dela, tudi strategij in obnašanja v politiki. Ko smo mislili, da smo osnove demokracije že usvojili, se izkaže, da ni tako. Tako sedaj gledamo farso z ne/odstopom predsednika DZ Zorčiča, pred tedni pa poskuse z Jožetom P. Damijanom pa z Erjavcem. To ni normalno politično delovanje, pač pa posiljevanje, izsiljevanje, prepričevanje poslancev, naj prestopijo. Če bi mi pred desetimi leti nekdo rekel, da se nam bo dogajalo kaj takega, bi rekla, da je to nemogoče, a očitno je mogoče. O tem govori resolucija Evropskega sveta 1096, ki govori o restavraciji nekdanjega nedemokratičnega sistema, povedal pa je tudi umorjeni predsedniški kandidat Ivan Kramberger z besedami: “In ko ne bodo vladali, takrat bodo protestirali in pozivali k smrti tistih, ki vladajo, pa niso iz njihovih vrst.”

Dnevno se poroča o grožnjah s smrtjo in kaže, da smo se tega kar navadili. To ni normalno in je treba preganjati. Generalni državni tožilec Šketa pravi, da ne morejo tega preprečiti. Tožilka je primer groženj zavrgla, čeprav Kazenski zakonik jasno pove, kaj je kaznivo. Zakoni v takih primerih zahtevajo ukrepanje, a se nič ne zgodi. Posledično se grožnje le stopnjujejo. Ko je nekdo grozil predsedniku RS Pahorju, je bil hitro obsojen in je sedaj v zaporu. Dnevno grozijo predsedniku Vlade RS Janezu Janši, pri čemer pa imamo občutek, da organi ne ukrepajo skladno s svojimi pooblastili. Ne verjamem, da si kdo želi kaosa, in do tega lahko pride, če zadev pravočasno ne ustavimo. Velikokrat to spodbujajo tudi mediji. Spomnimo se, kakšne naslovnice je objavljal tednik Mladina, pa jih razen redkih posameznikov in RKC ni nihče obsodil in nihče ni ukrepal. Potem to postane standard in od besed do dejanj je le korak.

Kako pa komentirate dogajanje, povezano z neuspelimi interpelacijami?
Če bi v SDS kdaj napisali tako uboge predloge interpelacij, bi se nam vsi smejali. Očitki se prav smešni in zato interpelacije tudi niso uspele. Za vsako je stala ena od opozicijskih strank kot nosilka, kar kaže, da tekmujejo med seboj za svojih pet minut slave v medijih, ne pa zato, ker bi bilo dejansko z ministrovanjem kaj narobe.  Verjetno gledajo ankete javnega mnenja, kjer jim podpora kopni in računajo, da bodo s takimi poskusi dobili kak odstotek več.

Ste bili kaj presenečeni, da je bila leva opozicija še posebej ostra do ministra za kulturo Vaska Simonitija …
Ne. Polje kulture je pomembno, saj se skozi kulturo lahko promovirajo različne ideje. V Sloveniji pogosto predvsem levičarske in avantgardne, saj se spominjate dojenja psov in norčevanja iz slovenske zastave. To kažejo tudi podatki o milijonih davkoplačevalskega denarja, ki so se namenjali nevladnim organizacijam s takimi usmeritvami, za drugo pa sredstev ni bilo ali le v omejenem obsegu. Klasična, tradicionalna kultura, ki izhaja iz ljudskega in slovenske tradicije ter je prežeta s krščanskimi elementi, ki so v DNK naroda, motijo tiste, ki bi radi dali vse na isti imenovalec. A bogastvo Evrope je ravno v različnosti narodov, v naših posebnostih, identiteti, jeziku in  kulturi. Za nekatere so tradicija in zavezanost k svojemu ter domoljubje nekaj nazadnjaškega. A brez tega nas, Slovencev, že zdavnaj ne bi bilo. Če ne veš, kdo si in od kod prihajaš, tudi ne veš, kam greš.

Po tej interpelaciji, ki so jo podprli tudi trije poslanci SMC, ki so potem izstopili iz poslanske skupine te stranke, je nastala poslanska skupina nepovezanih poslancev (NeP), ki naj bi delovala v opoziciji. Pridružil se ji je tudi Igor Zorčič, ki pa kljub temu ni odstopil kot predsednik državnega zbora. Kako to komentirate?
Nova praksa. V nasprotju z vsemi pravili, potem se pa jezijo na koalicijo, ki je samo prebrala člen v poslovniku o delu DZ, ki pravi, da se nepovezanim poslancem lahko dajo mesta v odborih.

V zadnjih tednih smo priča zapletom, povezanim z delom poslancev v delovnih telesih državnega zbora. Vemo, da so se z nastankom NeP razmerja med koalicijo in opozicijo v državnem zboru v veliki meri porušila. V levi opoziciji trdijo, da bi morala NeP dobiti 12 mest v delovnih odborih, ki jih zdaj zasedajo poslanci SMC. Kako je s tem?
Izsiljujejo in zahtevajo. Po pravilih ima predsednika DZ koalicija, in dokler to ni rešeno, ne bomo reševali preostalega. Dilema je, koga ti nepovezani poslanci predstavljajo. SMC, na katere listi so bili izvoljeni, ne. Koga potem? Kolikšen delež glasov, ki jih je stranka dobila na volitvah, naj se upošteva? V takih primerih v evropskem parlamentu in v nekaterih drugih parlamentih nepovezani poslanci nimajo več možnosti sodelovati v odborih z glasovalno pravico. Glasujejo pa normalno na sejah DZ. Zapustili so svojo stranko, poslansko skupino, radi bi pa ohranili vse drugo. To ne gre. Taka odločitev prinaša s seboj tudi posledice in treba jih je sprejeti.

Foto: Polona Avanzo

Kot je bilo mogoče razbrati z nedavnega koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju, ima vladna koalicija v pripravi še vrsto zakonodajnih projektov. Ima še večino v Državnem zboru RS?
Seveda. Večino zakonov smo v zadnjem času sprejeli s 46 glasovi. Glasovi so zmanjkali za odločitev o združevanju agencij in se to za zdaj ne bo zgodilo. Namen je bil poceniti delovanje le-teh in jih narediti učinkovitejše. Naj spomnim, da smo pred kratkim EU plačali 750.000 evrov kazni, ker ena od agencij (AKOS) ni opravila  svojega dela. Takih primerov je več, odgovornosti pa nobene. Vlada direktnega vpliva na delovanje agencij nima, ker morajo biti te samostojne. A v zadnjih dveh desetletjih jih je nastalo toliko, da delo ni več pregledno, zadeve se podvajajo, so neučinkovite in agencije slabo opravljajo svoje delo. Po zgledih iz tujine smo to želeli izboljšati.

In še za konec. Slovenijo čaka v drugi polovici leta predsedovanje Svetu Evropske unije. Kako gledate na silno blatenje sedanje vlade in predsednika vlade Janez Janše tako doma kot v tujini?
Z blatenjem v tujini škodujejo Sloveniji, da izgublja ugled, ki nam ga je v zadnjem letu z odlično zunanjo politiko, s pravočasnim ukrepanje v času epidemije in z drugimi aktivnostmi po več kot desetletju neuspešnih levih vlad uspelo povrniti. Tisti, ki to počnejo, tega ne delajo v korist Slovenije. Če mislijo, da škodujejo Janezu Janši, se motijo. Našega predsednika cenijo v mednarodni politiki, je dober poznavalec svetovne in evropske politike in je politik z vizijo. Tega voditelji na levici nimajo in mu to zavidajo. Posledica so opozicijski in medijski  napadi, ki pa smo jih vajeni. Zato nas tudi ne prizadenejo kot npr. poslance SMC in DeSUS. Pravijo, da nas šele sedaj, ko so tudi oni deležni napadov medijev in opozicije, razumejo. V SDS, predvsem pa naš predsednik, to doživljamo že več kot 15 let, posebej pa v zadnjih letih, in v vsem tem času smo se utrdili in postali močnejši. SDS je danes močna, kot ni bila še nikoli. Ljudje nas kljub blatenju in lažem prepoznavajo kot stranko, ki prinaša pozitivne spremembe. Prizadevamo si, da bodo naše državljanke in državljani živeli v urejeni, socialni, pravni in svobodni Sloveniji s priložnostmi za vse.

Biografija
Alenka Jeraj se je rodila leta 1973. Do leta 2004, ko je bila prvič izvoljena za poslanko, je bila zaposlena na Občini Ig, kjer je pokrivala področje družbenih dejavnosti. V SDS je aktivna od leta 1996. Bila je predsednica Slovenske demokratske mladine, podmladka SDS, več let pa tudi Ženskega odbora SDS. Bila je tudi podpredsednica SDS. Poslanka je bila med letoma 2004 in 2014, nato pa generalna sekretarka SDS. V DZ je bila članica različnih odborov, predsednica odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, odbora za zdravstvo in preiskovalne komisije, ki je preiskovala posle župana mestne občine Ljubljana Zorana Jankovića. Leta 2018 je bila znova izvoljena za poslanko in je namestnica vodje poslanske skupine SDS. Je članica odbora za zdravstvo, mandatno-volilne in ustavne komisije ter odbora za kulturo. Je tudi predsednica Društva Fran Govekar Ig, kjer deluje kot režiserka in pesnica. Izdala je dve pesniški zbirki (Na poti do sebe in Pri tebi na Gori). Je mati 24-letnega sina Matica.

Metod Berlec