fbpx

Poslanka Mojca Škrinjar: Do konca bom nasprotovala kanalizaciji, ki jo želi župan Janković zgraditi skozi vodovarstveno območje

Poslanka SDS Mojca Škrinjar (Foto: Veronika Savnik)

S poslanko Slovenske demokratske stranke Mojco Škrinjar smo se pogovarjali o aktualnem družbenopolitičnem dogajanju v Sloveniji. Ker je Škrinjarjeva Ljubljančanka in občinska svetnica Mestne občine Ljubljana, smo z njo najprej govorili o slovenski prestolnici, v kateri živi od rojstva.

Gospa Škrinjar, poznamo vas kot Ljubljančanko. Kaj je tisto, kar vas v prestolnici Slovenije prepriča, da ne odidete drugam?

Škrinjarjeva: Rojena sem bila v Ljubljani in vseskozi živim tu. Tu sem doma. Zelo sem navezana na mesto. Je mesto mojih prednikov, rada imam najlepše barje na svetu, zeleno, mirno reko, vitke mostove nad njo, najraje se vzpnem na Šmarno goro in objamem Ljubljano. Rada potujem, toda najlepše se počutim tu.

Menite, da se Ljubljani kot prestolnici in največjemu slovenskem mestu daje več pozornosti kot drugim mestom v Sloveniji?

Škrinjarjeva: Nikakor. Ljubljana si zasluži to pozornost, celo premalo je je dobila v preteklosti, se mi zdi. A aktualna vlada ji je tokrat namenila veliko sredstev, največ doslej. Zdi pa se mi, da se stvari v naši državi preveč centralizirajo v prestolnici. Mislim, da bi ob današnjem stanju in pričakovanem razvoju digitalizacije morali umestiti dele državne uprave na različne konce Slovenije in tako zagotoviti enakomernejši regionalni razvoj ter manjši pritisk na Ljubljano. Pri tem imam v mislih predvsem zmanjšanje osebnega prometa in posledično čistejši zrak.

Ste velika domoljubka, velika zagovornica slovenskega jezika, kulture, slovenske dediščine. Ali je v Sloveniji premalo poudarka na vsem tem?

Škrinjarjeva: Slovenija v povprečju kar dobro skrbi za kulturno dediščino, so pa nekateri v nebo vpijoči primeri zanemarjanja. V Ljubljani je žalosten primer propadanja Plečnikov stadion. Ta propada zaradi napačne odločitve pred več kot desetletjem, ki je predvidevala zaprtje stadiona v ogromen steklen kompleks, ki bi povsem izničil videz Plečnikovega dela, dodatno poslabšanje bi bila postavitev ogromnega  nebotičnika v neposredni bližini in dozidava poslovno-trgovinskega dela. V tem primeru je šlo za grozljiv obvod veljavnega zakona, saj iz njega izhaja, da nič ne sme izničiti videza in vtisa  kulturnega objekta, v predloženem projektu pa je bilo to načrtovano tako, da bi se Plečnikov stadion povsem izgubil. Prav tako boli propadanje nekdanje ljubljanske znamenitosti, hotela in kavarne Bellevue v Tivoliju. Še pred dvajsetimi leti ste lahko na terasi kavarne pojedli izvrstno tortico in uživali v razgledu na Šiško, Tivoli, danes pa ste v nevarnosti, ko stopate mimo najbolj zanemarjenega dela Ljubljane, požgane, razpadajoče stavbe z okolico, polno gnijočih smeti.

Človeku se naježi koža tudi ob prenovi Bloudkovega kopališča Ilirija, ki se mu obeta prenova tipa Plečnikov stadion in dobesedno cunami skozi Rožno dolino, kjer po tekočem traku podirajo tipske starorožnodolske vile in zidajo moderne kocke. Ne nasprotujem moderni, minimalistični gradnji, všeč mi je. Toda ne morete tega početi na račun pomnikov arhitekturne zgodovine! Te moderne kocke bi morale najti prostor drugje v Ljubljani!

Kaj bi se po vašem mnenju moralo spremeniti, da bi se mladi bolj navduševali nad svojo domovino?

Škrinjarjeva: Nekaj že počnemo. Nova24TV in Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) sta pripravila kviz o poznavanju slovenske zgodovine. Navdušeni smo bili nad znanjem mladih. Vendar bi želeli, da bi bilo več takega vrhunskega znanja. Kviz se bo letos ponovil. Tako kot lani bodo privlačne nagrade za najboljše tekmovalce.

Vsekakor pa bi morale k domoljubju vzgajati predvsem šole. Ta odnos je ta hip odvisen od dobre volje nekaterih ravnateljev in učiteljev, sistemsko pa bi morali urediti z vključevanjem domoljubja v učne načrte vseh predmetov, ki jih poučujejo, ter tudi v študijske programe za izobraževanje učiteljev.

Kakšen je po vaše šolski sistem pri nas? Ali bi ga spremenili in kako?

Škrinjarjeva: Naš šolski sistem je francjožefovski. Franc Jožef je bil imeniten in razgledan vladar, toda sistem tistega časa je treba nadgraditi. Potreben bi bil razvoj problemskega učenja, ustvarjalnega, inovativnega dela v šoli. Treba je narediti fleksibilne predmetnike, učitelje pa usmerjati k uveljavljanju dobrih praks. V času krize sem pričakovala, da se bo razvilo več inovativnih didaktičnih praks. Ko učitelji debatirajo z učenci, berejo njihova razmišljanja, ne odgovorov na vprašanja. Pa seveda uvedba sekvenčnega ocenjevanja, da se dovoli učitelju opazovati učenčev napredek v  nekem časovnem obdobju in ga nato na podlagi zaznamb oceniti. Da ocena nima vloge upravne odločbe, temveč da usmerja učenca k nadaljnjemu raziskovanju in delu.

Da se nove šole gradijo tudi prostorsko inovativno z možnostjo fleksibilnih sten, obveznimi šolskimi vrtovi, da bistveno več pouka poteka v naravi, okolici šole.

Foto: Osebni arhiv Mojce Škrinjar

Ali je po vašem mnenju nujno, da se pri nas rešimo komunističnega sistema, ki še vedno tli? In kako?

Škrinjarjeva: Komunistični sistem bo v veliki meri padel s prevetritvijo sodstva. Bolj naključje (domnevna neustrezna Masleševa diploma) kot sistemski pristop je pripomogel k bolj kritičnem pogledu javnosti na slovensko sodstvo. Kaj je še bolj komunističnega kot totalitaristični pristopi – zapiranje nedolžnih ljudi, skrajna aroganca in nasilna komunikacija v slogu mi lahko vse, vi pa lahko le trpite in se skrivate?

K vzdrževanju totalitarizma pa je pripomogla žal tudi javna RTV, ki je s svojo pristranskostjo, izločevanjem vseh, ki niso levi, zgradila slonokoščeni stolp komunikacijskega totalitarizma.

Ste poslanka v državnem zboru, članica SDS. Kako na vašo funkcijo gledajo predvsem prijatelji, znanci, sosedje, Ljubljančani?

Škrinjarjeva: Bilo je obdobje,  ko je bila beseda SDS zmerljivka. V neki volilni kampanji, ko sem nosila majico s tem napisom, se je za mano po ulici pripeljal kolesar in se zadrl “janšistka”, nato se je ozrl, prepoznala sem nekdanjega gimnazijskega sošolca, ki sem ga dotlej videla kot dostojnega gospoda. Na naslednji obletnici mature mu je bilo nerodno.

Prijatelji se sprejemamo takšni, kot smo. Vsekakor me podpirajo, včasih pa mi povedo tudi kritične pripombe, za katere sem jim hvaležna. Sosedje in znanci so se me navadili, saj se s politiko ukvarjam že zelo dolgo.

Ste tudi vi pogosto tarča takšnih in drugačnih napadov leve politične opcije?

Škrinjarjeva: Predvsem se vrstijo zmerjanja. Težko si je zamišljati vse vrste psovk, ki letijo na nas z drugega konca parlamentarne dvorane. Bili pa so tudi fizični napadi pred parlamentom. Mene je verbalno napadla protestnica in se tudi fizično zaletavala vame, druge poslance so pljuvali. Toda to ni nič proti temu, ko so jeseni napadli zgradbo parlamenta z granitnimi kockami in molotovkami, medtem ko nas je bilo nekaj poslank in poslancev ter vabljenih gostov ujetih v stavbi. Veseli smo bili, ko nas je potem policija rešila.

S poslanci katere druge poslanske skupine se najbolje razumete?

Škrinjarjeva: Sem članica odborov za  izobraževanje, kulturo, zdravje in zunanje zadeve. S poslanci, ki so člani teh odborov, se poleg kolegov in kolegic moje poslanke skupine SDS največ družim.  Z vsemi se dobro razumem. Najbolj pa so mi ljubi kolegi in kolegice naše stranke. Brez izjeme so vsi fantastični ljudje, predani, delavni, pametni in prijazni. Res sem ponosna, da sem del te ekipe. Veliko podobnih razmišljanj deliva tudi z Ivo Dimic, NSi, predsednico odbora za izobraževanje, občudujem pa slog Monike Gregorčič iz stranke Konkretno, njen odnos, znanje, vodenje odbora za zunanjo politiko. Zelo blizu sva si pri izobraževalnih temah tudi z Matejo Udovč, ki je zdaj članica zunajparlamentarne stranke Naša dežela.

Moram povedati, da se lahko prav prijazno in strokovno pomenim tudi s kom od članov opozicije. Toda tega je veliko manj kot v koaliciji.

Ste kandidatka za poslanko tudi na letošnjih volitvah. Za kaj se boste predvsem zavzemali? Kakšni so vaši načrti?

Škrinjarjeva: Predvsem se bom zavzemala za svobodo govora, pravice žensk, enakomeren regionalni razvoj Slovenije, svobodno podjetništvo, graditev stanovanj, vrtcev, šol, domov za starejše, ustanavljanje nove, četrte univerze, vzgojo za slovensko kulturo in domoljubje, ustvarjalnost in inovativnost v šolah ter seveda za svojo rojstno ljubo Ljubljano. Da bomo lahko živeli ne le v ohranjeni kulturni dediščini, ampak tudi v zdravem mestu. Do konca bom nasprotovala kanalizaciji, ki jo želi župan Janković zgraditi iz Vodic in Medvod do čistilne naprave v Ljubljano skozi jezero pitne vode, ki jo pijemo Ljubljančanke in Ljubljančani. Nevarnost, da začne vod puščati, je prevelika. Zavzemala se bom tudi za decentralizacijo, saj je Ljubljana prometno preobremenjena. Ljubljana naj postane dom, zdrav in lep, kjer bomo živeli varno in srečno.

Kakšno oceno bi dali vladi pod vodstvom Janeza Janše?

Škrinjarjeva: Predvsem nas je ta vlada uspešno prepeljala skozi drugo najtežavnejše obdobje Slovenije, skozi koronavirusno pandemijo. Vseeno pa je bilo preveč žrtev. Prav vse pa pripisujem nekaterim nesposobnim vladam v preteklosti, ki  so namenile za študije o domovih 70 milijonov evrov, zgradile pa nobenega. Starejši v domovih so se hitro okuževali drug od drugega zaradi prenatrpanosti. Predvsem pa zamerim levim strankam, ki so podpihovale nasilne proteste, in javni RTV, ki jih je brezpogojno promovirala.

Foto: Veronika Savnik

Ta vlada je najboljša stvar, ki se nam je zgodila po osamosvojitvenih dejanjih. Je znak treznosti, presoje, da je vlada ne zaradi sebe, ampak zaradi ljudi. Ogromno je naredila za vse generacije – za mlade z graditvijo stanovanj, vrtcev in šol, z novimi vpisnimi mesti v srednje šole in na univerze, za starejše z dolgotrajno oskrbo in boljšimi pokojninami, za vse nas s posodobitvijo infrastrukture, cestami,  železnico, s sredstvi za graditev domov za starejše in bolnišnice, sredstvi za večjo varnost nas vseh. V  enemu najhujših obdobij je vlada delala tako, da država izhaja iz krize močnejša, z večjo gospodarsko rastjo, z  največjo zaposlenostjo, odlično varnostjo. In to vse v komaj dveh letih ob katastrofični pandemiji, nadvse uspešno pa je predsedovala tudi Svetu EU. Kapo dol!

Življenjepis

Mojca Škrinjar je rojena Ljubljančanka. Je profesorica angleškega in nemškega jezika s književnostjo. Maturirala je na 2. gimnaziji v Ljubljani. Na Osnovni šoli Majde Vrhovnik in Osnovni šoli Nove Jarše je bila sprva učiteljica angleščine. Med drugim je bila ravnateljica Osnovne šole Spodnja Šiška, generalna direktorica  direktorata za vrtce in osnovno šolstvo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Bila je tudi direktorica Zavoda za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik. Ta čas opravlja delo poslanke v Državnem zboru Republike Slovenije.

Mitja Grmovšek