fbpx

Poslanska skupina SDS vložila predlog za referendum o nerazumnem povišanju števila ministrstev nove koalicije

Foto: STA

Poslanska skupina SDS je danes v parlamentarni postopek vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu predloga zakona o spremembah zakona o Vladi Republike Slovenije. V SDS menijo, da povišanje števila ministrstev prinaša finančne posledice ter neučinkovito in neoperativno vlado.

Državnemu zboru Republike Slovenije v SDS predlagajo, da se na posvetovalnem referendumu zastavi vprašanje: “Ali ste za to, da se poveča število ministrstev in da zato Državni zbor Republike Slovenije sprejme predlog zakona o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije, EPA 37-IX?”

Predlagatelji ne pojasnijo, katere so spremenjene družbene razmere
V poslanski skupini SDS izpostavljajo, da predlagatelji predloga zakona o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije z dne 13. 5. 2022 v svojem predlogu uvodoma predlagajo, da naj bi aktualno vlado sestavljalo 19 ministrstev, to je tri ministrstva več kot doslej, in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Predlagatelji navedene zakonske spremembe v številu ministrstev in porazdelitvi njihovih resorjev utemeljujejo z navedbo, da sedanja struktura vlade zaradi spremenjenih družbenih razmer in potreb gospodarstva, okolja, izobraževanja in drugih družbenih dejavnikov zahteva drugačno prilagoditev in odzivnost ministrstev kot državnih upravnih organov. Predlagatelji pri tem ne pojasnijo, katere so te spremenjene družbene razmere in v čem se kažejo te domnevno spremenjene potrebe gospodarstva oziroma okolja. Prav tako ne pojasnijo, kaj konkretno predstavljajo “drugi družbeni dejavniki”. Zapišejo pa, da menijo, da je izvajanje nalog nove vlade lahko uspešnejše, če se njena sestava spremeni. Obrazložitev predlagateljev tako ostaja neutemeljena.

Ustava v drugem odstavku 114. člena določa, da sestavo, delovanje vlade, število, pristojnosti in organizacijo ministrstev ureja zakon. Za razliko od večine evropskih parlamentarnih držav v Sloveniji ministrske funkcije določa zakon. Veljavni zakon o vladi določa 14 ministrstev, ministra brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, ter največ dva ministra brez resorja, ki pomagata predsedniku vlade pri usklajevanju dela in opravljanju njegove funkcije v okviru danih pooblastil. To sta bila doslej minister brez resorja, pristojen za razvoj in EU kohezijsko politiko, ter minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo.

Strukturo vladnih resorjev narekuje več dejavnikov. Vsaka koalicija prilagaja to strukturo svojim političnim prioritetam, pri čemer pa je nujno treba upoštevati tudi druge organizacijske parametre. Treba je zagotoviti, da vlada ni številčno prevelika, da je lahko operativna. Glede na to, da v našem sistemu velja pravilo, da vsak resorni minister vodi eno ministrstvo, je treba upoštevati tudi vpliv spremembe vladnih resorjev na organizacijo državne uprave. Predvsem je treba zagotoviti, da posamezni resorji niso preobsežni in zato težko obvladljivi ter po obsegu nalog izstopajoči.

Pristojnosti novega ministrstva za solidarno prihodnost so že zajete v obstoječem
Predlagatelji zahteve kot neprimerno ocenjujejo ustanovitev ministrstva za solidarno prihodnost, ker menimo, da so vse njegove pristojnosti že zajete v okviru resorja ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in resorja ministrstva za zdravje. To izhaja tudi iz dosedanjih zakonov o Vladi RS, kjer ne zasledimo tovrstne izločitve. Prav tako menijo, da je neprimerna sedanja umeščenost športa v resor ministrstva za gospodarstvo. Opozarjajo tudi na neprimerno umestitev inovacij pod resor šolstva, kamor (tudi primerjalno pravno) umeščamo področje znanosti, nikakor pa ne inovacij, ki so povsem druga kategorija in vsebinsko sodijo v resor ministrstva za gospodarstvo. Nadalje menijo, da bodo resorji ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport kot tudi ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstva za okolje, podnebje in energijo zaradi obsega in pretirane raznolikosti nalog težko obvladljivi.

Koordinator Levice Luka Mesec (Foto: STA)

Javna uprava je sistem, ki zagotavlja strokovno podporo za politično odločanje in implementacijo sprejetih politik, zato je od njene kakovosti in učinkovitosti odvisna kakovost upravljanja z državo. Predlagatelji menijo, da mora nadaljnja modernizacija javne uprave (izboljšanje njenih storitev, učinkovitosti, kakovosti poslovanja, odprtosti in preglednosti, upravljanja s človeškimi viri, poenostavljanje postopkov in odprava administrativnih ovir) enako kot v mandatu dosedanje vlade ostati ena od strateških prioritet nove vlade.

Prav tako v SDS menijo, da morajo obstajati tehtni razlogi za vzpostavitev funkcije ministra za solidarno prihodnost ter oblikovanje resornega ministrstva. Pojem “solidarna prihodnost” mora biti strogo definiran in zamejen, saj sicer ne vemo, o katerih področjih družbenega življenja in njihove regulacije sploh govorimo. 

Učinkovitost bo manjša
Iz predloga zakona o vladi, ki so ga v parlamentarni postopek vložili Gibanje Svoboda, SD in Levica, se kaže neracionalna širitev števila ministrstev, katerih koordinacija bo zaradi njihovega obsega precej zahtevnejša, posledično pa bo manjša tudi učinkovitost opravljanja nalog v posameznih resorjih, saj bo (pre)obširna državna uprava težko obvladljiva tudi z vidika nadzora, veliko zmede pa bo povzročene tudi pri razumevanju in delitvi pristojnosti med dosedanjimi in novoustanovljenimi ministrstvi, posebej še med ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in ministrstvom za tako imenovano solidarno prihodnost. Vprašanje delitve pristojnosti bo aktualno tudi med ministrstvom za okolje, podnebje in energijo in ministrstvom za infrastrukturo ter ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, ki je po novem prikrajšano za šport, ki so ga predlagatelji spremembe zakona o vladi povsem nesistemsko umestili v resor gospodarstva.

Predlog po mnenju SDS znatno poslabšuje preglednost, učinkovitost, operativnost, odzivnost in nadzor nad delovanjem ministrstev. Številna področja družbenega življenja (šport, inovacije, energija) so v predlogu neracionalno odvzeti oziroma pripojeni posameznim resorjem, kamor vsebinsko in operativno ne sodijo. Še večja težava je neuravnoteženost sistemskih nalog posameznih ministrstev, na primer ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki bodo glede na predlog predlagateljev spremembe zakona o Vladi RS odslej v primerjavi z ministrstvom za infrastrukturo in ministrstvom za solidarno prihodnost nesorazmerno bolj obremenjeni, kar pomeni slabše izvajanje funkcij in posledično slabše in počasnejše storitve za državljane na omenjenih področjih.

Ker gre pri predlogu zakona za najpomembnejša vprašanja, ki neposredno vplivajo na učinkovitost, sistematičnost in urejeno delovanje naše družbe, kot tudi za konkreten poseg v položaj in vsakdanje življenje mnogih ljudi, v poslanski skupini SDS menijo, da bi bilo primerno, da bi se o predlogu tega zakona državljanke in državljani odločili na posvetovalnem referendumu.

Sara Kovač