fbpx

Poslavlja se prvi predsednik države, ki je želel biti predsednik vseh Slovencev

Odhajajoči predsednik republike Borut Pahor (Foto: STA)

S položaja predsednika republike se poslavlja Borut Pahor. Prvi in morda vsaj za eno generacijo zadnji predsednik republike, ki se je res trudil biti predsednik vseh Slovencev. Kot je poudaril v svojem zadnjem nagovoru v uvodu letnega poročila PRS: “Poslavljam se z zadoščenjem in upanjem, da sem po svojih najboljših močeh izpolnil pričakovanje ljudi, ki so me izvolili. Trudil sem se biti tudi predsednik tistih, ki me niso. Vseh deset let sem se trudil biti predsednik vseh.” 

Pahor je bil znan po tem, da ni bil predsednik levih volivcev, seveda niti desnih. Bil je predsednik Slovencev. Predsednikoval je tako, da smo povsem pozabili, da je nekoč bil predsednik SD-ja (in ga pripeljal do edine parlamentarne zmage v zgodovini stranke).

Njegova funkcija je bila povsem odmaknjena od dnevnopolitičnih tem, kar mu je levica izredno zamerila, saj so želeli, da se – kot vse druge institucije v njihovi lasti – oglaša, ko je treba lažno demonizirati desno vlado. Pa se teh iger ni šel. Udeleževal se je tako komemoracijah v spomin partizanov kot domobrancev. Skušal je ostati nepristranski.

Ni se vmešaval v volitve
Medtem ko od bodoče predsednice zdaj slišimo jasne politične preference do levice in predvsem njenega društva ambicioznih feministk OnaVe, je Pahor v zvezi z opredeljevanjem na volitvah bil podobno zadržan kot predsedniki republike na zahodu. Kot je dejal: “Glede volitev, tudi predsedniških, se nisem javno opredeljeval. To je tudi sicer sodilo v okvir mojih prizadevanj, da kot predsednik republike nisem zgolj še en politik, ki ima o vsem stališča, temveč predsednik republike, ki je praviloma zelo zadržan, zlasti do tistih zadev, ki urejajo odnose moči in oblasti v državi.” Za razliko od Danila Türka, ki ne le, da se je opredeljeval, ampak se je aktivno trudil, da desnica ne pride na oblast (spomnimo na bizarni poskus, da predsednik vlade postane Voljč namesto Janša).

Danilo Türk ob svojem odgovarjanju na drugorazredne teme glede odkritja trupel v Hudi Jami. (Foto: Youtube)

Najpomembnejša uspeha njegovega mandata
V času njegovega mandata je Slovenska narodna skupnost v Italiji formalno dočakala vrnitev Narodnega doma v Trstu sto let po tistem, ko so ga požgale italijanske fašistične in nacionalistične skupine. Podpisu dokumenta o vračilu doma sta v palači tržaške prefekture prisostvovala predsednika obeh držav Pahor in Sergio Mattarella.

Predsednik republike Borut Pahor in predsednik Italije Sergio Mattarella (Foto: STA)

Prav tako sta ob isti priložnosti oba predsednika naredila potezo, ki so jo evropski politiki, akademiki in zgodovinarji priznali kot eno izmed najpomembnejših dejanj v zgodovini Srednje Evrope – oba predsednika sta položila venec najprej na spomenik pri bazoviški fojbi, kjer so slovenski partizani pomorili cel kup nedolžnih Italijanov. Potem sta predsednika položila venec še pred spomenik bazoviških junakov, torej četverice, ki je bila usmrčena po obsodbi na tržaškem procesu leta 1930 – ta četverica sicer v Italiji uradno še vedno velja za teroriste.

S tem simbolnim dejanjem sta dvignila prah tako na italijanski skrajni desnici kot na slovenski skrajni levici. Pomembni slovenski skrajno levi estradniki kot Zoran Predin so Pahorja označili za izdajalca. Prav tako so podobno govorili o Matterelli na italijanski skrajni levici. Večina ljudi na sredini pa se je strinjalo – gre za veliko dejanje. Simbol, da so stare zamere pozabljene in lahko zdaj oba naroda gresta naprej v skupno evropsko prihodnost. Seveda si kaj takšnega pod Natašo Pirc Musar, ki je kot svoje prvo predsedniško dejanje užalila slovensko manjšino v Avstriji, ne moremo predstavljati.

Odhajajoči predsednik republike Borut Pahor in predsednik Avstrije Alexander van der Bellen (Foto: STA)

S svojo umirjeno politiko je dosegel tudi to, da so se Avstrijci po stotih letih opravičili za krivice in zamude pri uresničitvi ustavnih pravic koroških Slovencev. Na skupni slovesnosti v Celovcu ob stoti obletnico koroškega plebiscita, kjer sta nastopila Pahor in Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen, se je slednji tudi v slovenščini opravičil za krivice in zamude pri uresničitvi njihovih ustavnih pravic.

Kaj bo počel v bodoče?
Že nekaj časa se šušlja, da bi Pahor utegnil ustanoviti svojo stranko. Pred nekaj meseci je sicer napovedoval, da se želi ponovno strankarsko aktivirati in se namerava o tem pogovoriti s stranko SD, ki jo je vodil 15 let.  A stranka se je od njegovega odhoda povsem radikalizirala, tako da tam ni več prostora za umirjenega politika njegovega kova. Zdaj pa je v oddaji Dobro jutro voditeljema namignil, da razmišlja o nadaljevanju dela na zunanjepolitičnem področju.

“Rad bi delal nekaj, kar delam rad, ker bi potem to delal dobro. V domačo politiko se ne nameravam vračati, svoj opus sem zaokrožil. Zdi se mi, da imam nekaj spretnosti, nekaj znanja in izkušenj pri reševanju konfliktov in se znam izpogajati za to, da najdemo lažjo rešitev. Če bom kaj takega lahko delal doma ali v tujini, bom to z veseljem opravljal. Nekaj, kar bi rad opravljal s srcem in z ljubeznijo. Zdaj že lahko povem, da nekaj ponudb imam, predvsem za tujino.” je povedal.

Upa, da je pripomogel k spravi

Od državljanov se je danes Pahor poslovil z zadnjo poslanico. “Bilo mi je v izjemno čast, da sem bil vaš predsednik,” je dejal. Ob odhodu čuti zadoščenje, trudil pa se je biti predsednik vseh, da bi nas povezoval in da bi vsi skupaj naredili korak naprej k pomiritvi in spravi, je še dodal.

Andrej Žitnik