Povezani očetje iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije v boj proti skorumpiranim sodno-socialnim postopkom!

Nekdanja ministrica za delo, družino in socialne zadeve in sedanja sekretarka v kabinetu Marjana Šarca Anja Kopač Mrak. (Foto: STA)

Društvo DOOR – društvo za otroke, očetovstvo in resnico se bori zoper diskriminatorne razvezne postopke in postopke dodelitev otrok v Sloveniji. Razvezni postopki v Sloveniji so namreč dolgoletni, dragi in predvsem diskriminatorni. Otroci pogosto ostanejo brez ustreznega kakovostnega stika z enim od staršev, praviloma je to oče. Ker pa gre za problematiko, ki je prisotna tudi zunaj meja Slovenije, bo v srbskem Novem Sadu prišlo do ustanovitvenega sestanka Povezanih očetov (staršev) v regiji, ki se ga bodo udeležila društva iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije. 

Na ustanovitvenem sestanku v soboto, 10. novembra, ob 12. uri, v prostorih NDN Vojvodine (ulica Zmaj Jovina 3 v Novem Sadu) bo prisotnih pet društev iz štirih držav v regiji, in sicer: Hrvatska udruga za ravnopravno roditeljstvo iz Hrvaške, Udruženje očeva iz Srbije, Decata predse iz Makedonije, Društvo očetov Slovenije in DOOR – društvo za otroke, očetovstvo in resnico iz Slovenije.

Društvo DOOR je konec septembra v prostorih Mestne občine Ljubljana priredilo tiskovno konferenco, na kateri so razkrili razloge in vsebino tožbe proti Republiki Sloveniji pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, in sicer zaradi diskriminatornih razveznih postopkov in postopkov dodelitve otrok v Sloveniji. “Razvezni postopki v Sloveniji so dolgoletni, dragi in predvsem diskriminatorni. Otroci pogosto ostanejo brez ustreznega kakovostnega stika z enim od staršev, praviloma je to oče. Problem sodno-socialnega sistema je sistemski in strukturen, zato smo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu poslali pritožbo,” je izpostavil predsednik društva Iztok Ivančič.

Takšnih otrok je okrog 100.000
Ivančič je dejal, da je v Sloveniji zloraba sodno-socialnih postopkov sistemska in da gre v veliko primerih za ugrabitve otrok. Eden od staršev, praviloma oče, tako svojih otrok ne vidi nikoli več, ne glede na objektivne, socialne in materialne okoliščine staršev. Število otrok, ki so bili sistemsko prikrajšani za stik z enim od staršev, je ogromno. V 27 letih samostojnosti Slovenije je otrok, ki so bili tako ali drugače prikrajšani za kakovosten stik, v nekaterih primerih enega od staršev niso nikoli videli, okrog 100.000.

Slavko Ivančič (Foto: Nova24TV)

Po besedah Ivančiča se le 20 odstotkov staršev uspe dogovoriti o stikih z otroki brez posredovanja centrov za socialno delo in sodišč, preostalih 80 odstotkov pa ne. V teh primerih le v 10 odstotkih otroka dobijo očetje, v 90 odstotkih pa matere. V društvu DOOR poudarjajo, da jim ni do navideznega zbliževanja odstotkov, ampak do kakovostnih stikov otrok s starši. Ob tem dodajajo, da jim ni pomembno, kdo je uradni skrbnik otroka, ampak da se zagotovi uravnotežen stik otrok z obema staršema.

Postopki so skorumpirani
Iz načelnega mnenja, ki ga je že leta 2009 napisala Komisija za preprečevanje korupcije, je razvidno, da so sodno-socialni postopki v Sloveniji skorumpirani. Podobno izhaja tudi iz izpovedi sodnice Marije Snežane Novak, ki jo je prav tako že leta 2009 objavil Dnevnik. Tudi iz poročila urada varuha človekovih pravic, ki so ga še v času dr. Zdenke Čebašek Travnik predstavili na strokovnem posvetu v organizaciji vrhovnega sodišča, je razvidno, da so razvezni postopki dolgoletni, diskriminatorni in neprijazni do mladoletnih otrok. Njena naslednica Vlasta Nussdorfer problematike stiske otrok, ki jo sicer rešuje implementacija sostarševstva v slovensko zakonodajo, ne problematizira s primerljivo intenzivnostjo.

Prav tako odgovorni iz ministrstva za delo in družino, ministrstva za pravosodje, sodnega sveta in odvetniške zbornice, čeprav so bili že leta 2009 pozvani s strani KPK, da rešijo nakazani problem, niso naredili dovolj, če sploh kaj. Slovenijo pa so s tem pahnili nazaj v prostor bivše Jugoslavije, v katerem imajo očetje (starši) podobne probleme, medtem ko napredne evropske države sprejemajo za otroke koristno družinsko zakonodajo.

H. M.