fbpx

Prašičjerejec Židan preko države nazaj odkupil sežigalnico klavniških odpadkov Koto – Brščič: naloga države ni odstranjevanje poginulih živali!

Foto: iStock

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je svoj okoli 66-odstotni lastniški delež v družbi Koto odplačno prenesla v last države, je včeraj sklenila vlada. S tem želi zagotoviti, da bo v Sloveniji ostal obrat za ustrezno odstranjevanje poginulih živali. “Naloga države je zagotovitev varnosti, reda, stabilnega poslovnega okolja, ne pa da se sedaj ukvarja z odstranjevanjem poginulih živali, gozdarjenjem in prodajanjem zavarovalnih storitev,” je glede prenosa Kota v državno last dejal ekonomist Bernard Brščič. Kot je dejal, gre za običajno tržno dejavnost, ki bi jo lahko opravljal koncesionar zasebnik. 

Iz urada vlade za komuniciranje so sporočili, da se bo delež v Kotu na državo prenesel proti plačilu denarnega zneska v višini ocenjene tržne vrednosti poslovnega deleža, ki je določena v razponu med 1,58 milijona in 2,85 milijona evrov. Kakšna bo dejanska vrednost za poslovni delež, je odvisno od izpolnitve pogodbenih zavez, ki jih je družba Koto dala bankam, so pojasnili. Država bo odkupila 66,23-odstotni lastniški delež, pri čemer bo pripadajoči delež glasovalnih pravic države znašal 93,69 odstotka.

Vlada je pod vodstvom ministra za kmetijstvo Dejana Židana julija lani, ko se je seznanila s poročilom, naložila ministrstvu za finance, da izvede postopke za odplačni prenos družbe Koto na državo.

S čim ukvarja Koto
Koto se ukvarja s prevzemom in odvozom živalskih stranskih proizvodov, in sicer kategorije 3 (npr. deli živali ali presežki izdelkov iz živilskopredelovalne industrije), ter v okviru gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi kategorij 1 in 2 (npr. poginule živali, ki so bile okužene ali bi lahko bile okužene).

Koto (foto:youtube)

“V primeru pojava bolezni živali je hitro in učinkovito odstranjevanje poginulih živali izjemnega pomena,” poudarja vlada in dodaja, da je treba, če je bolezen živali hitro prenosljiva ali povzroča bolezni tudi pri ljudeh (zoonoze), zagotoviti odstranjevanje na predpisani način, ki je po evropski uredbi odstranjevanje v kafileriji (mesna kostna moka), sicer pa zakopavanje in sežiganje trupel živali.

Gre za normalno tržno dejavnost, ki jo lahko trg normalno opravlja
O tem smo povprašali ekonomista Bernarda Brščiča, ki pameni, da razlogov, zakaj bi Koto postal državno podjetje, ni. “Saj ne gre za naraven monopol ali dejavnosti, ki bi generirale pozitivne učinke, ki jih trg ne more internalizirati. Z vidika ekonomske teorije gre za normalno tržno dejavnost, ki se lahko s koncesijsko pogodbo regulira, tako da državno lastništvo tu ekonomsko gledano sploh ni opravičljivo”.

Bernard Brščič

Država ni dober lastnik 
“Za gospodarske družbe je temeljno vprašanje, ali je državna lastnina dobra. In univerzalni odgovor je: ne. Država ni dober lastnik in morajo biti zelo močni argumenti za to, da je podjetje v državni lastnini. In v takšni družbi, kot je Koto, teh ekonomskih argumentov ni,”
 pravi Brščič in dodaja, da tudi ni argumentov, da je država lastnik telekomunikacijskih podjetij in finančnih družb, saj to ne sodi v domeno države – kot poudarja, pa je to lahko v interesu nekih partikularnih skupin.

Naloga države ni ukvarjanje z odstranjevanjem poginulih živali in gozdarjenjem
Glede posledic za državo pa Brščič ocenjuje, da ima vsako državno lastništvo finančne posledice. “Če ne neposrednih, kot je črpanje proračunskih sredstev, pa posrednih, s tem, da so takšna podjetja neučinkovito vodena in upravljana. Kar pomeni, da so v vsakem primeru potem državljani oškodovani,” je prepričan Brščič.

Naloga države je zagotovitev varnosti, reda in stabilnega poslovnega okolja, ne pa da se sedaj ukvarja z odstranjevanjem poginulih živali, gozdarjenjem in prodajanjem zavarovalnih storitev.

A. G.