Pravni strokovnjak razbil Matićev zakon o pravicah narodnih skupnosti SFRJ – ta je v več delih protiustaven in nepravičen!

Dragan Matič (Foto: STA)

Poslanca Dragan Matić in Violeta Tomić sta pred kratkim predlagala Zakon o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic, ki jih imajo narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji, državni zbor pa je z glasovi levice pred dnevi odločil, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Preberite, kako neupravičen in protiustaven predlog zakona so pripravili.

”Ali obstajajo ustavno skladni in stvarno upravičeni razlogi, da bi slovenska država dokončno podelila kolektivne pravice pripadnikom teh skupnosti in istočasno zanemarila kolektivne kulturne pravice vseh ostalih narodnih skupnosti, ki živijo v Sloveniji,” se v svoji kolumni na portalu IUS-Info sprašuje tudi profesor za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič.

Poskusi za zdaj niso uspeli, prav tako 64. člen ustave ostaja isti. Določena skupina poslancev pa vztraja z nesmiselnim zakonskim predlogom. Na začetku februarja je v želji po glasovih volivcev v državni zbor vložila predlog Zakona o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnostih pripadnikov narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji. S tem bi nekaterim (ne vsem) priznali kolektivne pravice.

Podrobnejši pregled zakona izda, kako protiustaven je
Profesor prava Letnar Černič pojasnjuje, da je že samo ime zakona protiustavno – vključuje namreč ime nekdanje totalitarne države, za katero Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije v preambuli določa, da ”SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in se v njej hudo kršijo človekove pravice, nacionalne pravice in pravice republik in avtonomnih pokrajin”. Ob tem zakonski predlog z vsebinskega vidika omenjenim narodom prinaša varstvo kolektivnih pravic, od pravice do uporabe maternega jezika in pisave, do ustvarjanja in razširjanja programskih vsebin, do javnega obveščanja in obveščenosti. Predlog predvideva celo ustanovitev Urada pripadnikov narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji in ukrepe financiranja za uresničevanje njihovih pravic.

Jernej Letnar Černič (Foto: STA)

“Slovenska ustava varuje kolektivne pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti. Kaj pa nemška narodna skupnost, ki je na Slovenskem tako rekoč celo najstarejša? Pisci ustave so jo zanemarili, saj jo je komunistični totalitarni režim skoraj povsem izbrisal. Tradicionalni pogoj za priznanje narodnih pravic je avtohtonost, ki se nanaša na dolgotrajno povezanost skupnosti z ozemljem, na katerem prebiva. Omenjene tri skupnosti ta kriterij izpolnjujejo, za druge narode pa je to težko trditi, sploh zaradi njihove razpršenosti po slovenskem ozemlju. Čeprav bi se Slovenija s tem zelo oddolžila, pa poslanci ne zberejo dovolj poguma, da bi rešili zgodovinske krivice, ki so doletele spregledano nemško skupnost.”

Vsebinsko je predlog zakona povsem zunaj okvira pravic, ustave in strokovnosti
Že samo besedilo predloga zakona je po mnenju pravnega strokovnjaka Černiča pripravljeno zunaj okvira varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter manjšinskih pravic. Predlog je pomanjkljiv in nestrokoven, ob tem pa sploh ne podaja nobenih ustavnopravnih ali mednarodnopravnih razlogov za njegov sprejem. Z zakonodajnim postopkom po njegovem ni smiselno nadaljevati, v razpravo pa sploh niso vključili strokovne in znanstvene javnosti. Za prednostno obravnavanje omenjenih narodov tudi ni upravičenih razlogov. Nenazadnje v Sloveniji živijo in delajo tudi pripadniki drugih evropskih narodov.

Ostali pri nas živeči narodi pa, kot kaže, ne veljajo popolnoma nič
Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve je imelo januarja 2018 veljavno dovoljenje za bivanje skoraj več kot 4.600 Bolgarov, 1.156 Nemcev, 700 Slovakov in več kot 620 Britancev. In kaj si zaslužijo te skupnosti? Po mnenju nekaterih poslancev si očitno ne zaslužijo podobne obravnave kot narodi nekdanje skupne države. Slednji naj bi bili prednostno obravnavani zaradi svoje številčnosti, a to ni noben razlog. Njihova številčnost ne pomeni, da si zaslužijo pravice, ki si jih ostali ne, ali pa mesto v tuji državi, ki si ga ostali ne. Mogoče smo z njimi res nekoliko bolj povezani, a kaj imajo veze z državami pri podeljevanju kolektivnih pravic? Hkrati se število narodov nekdanje Jugoslavije stalno spreminja zaradi nenehnih prihodov in odhodov.

Vlada tako ali tako že dolgo vzdržuje delovanje različnih organizacij pripadnikov narodov nekdanje skupne države, javnosti pa ni znano, kolikšni zneski se jim sploh namenjajo. Če že mora priti do spremembe, bi lahko vlada storila vsaj to, da bi javnost obvestila o vseh sredstvih, ki jih je v zadnjem desetletju nakazala na račune neslovenskih kulturnih organizacij v Sloveniji. Potem pa bi jih lahko primerjali s tistimi, ki jih namenja slovenskim izseljencem.

Toliko o ustavno neskladnem predlaganem zakonu, ki nasprotuje varstvu človekovih in manjšinskih pravic iz 5. člena ustave kot tudi načelu enakosti iz 14. člena ustave. Brez upravičenih razlogov želi privilegirati določene skupnosti in pridobiti cenjene volilne glasove.

Anja Lepej