fbpx

Pravni strokovnjaki opozarjajo: Misija in ‘t Veldove v Sloveniji ne ustreza ustaljeni mednarodnopravni praksi preiskav preverjanja dejstev

Mednarodni pravniki opozarjajo, da misija Evropska parlamenta, ki jo vodi evroposlanka Sophie in' t Veld, ne izpolnjuje zahtev mednarodnopravnih praks o preiskavah. (Foto: STA)

Misija Evropskega parlamenta pod vodstvom nizozemske evroposlanke Sophie in’ t Veld ne izpolnjuje pogojev, ki jih morajo preiskave preverjanja dejstev (fact finding mission) po mednarodnem pravu. Kot poudarjajo mednarodni pravniki, manjka ključen element “dolgotrajnega preverjanja dejstev na terenu.”

Skupina, ki deluje pod okriljem parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe), je od srede v Sloveniji preverjala stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji. V njej je sodelovalo sedem poslancev iz odbora Libe, po eden iz vsake politične skupine, ter poslanec iz odbora za proračunski nadzor. Na njenem čelu je bila Sophie in ‘t Veld (Renew), ki je v petek na novinarski konferenci predstavila nekatere ključne ugotovitve, o katerih bo skupina sedaj pripravila še poročilo.

Uvodoma je izpostavila, da je misija namenjena nadzoru in ne gre za sodišče. Poleg tega gre za dlje časa trajajoč proces in ne enkraten dogodek oz. obisk, po katerem bi podali razsodbo. V prvih opažanjih po misiji je in ‘t Veldova kot zelo pomirjujočo ugotovitev izpostavila, da javne institucije v Sloveniji delujejo dobro. Je pa v samem postopku prišlo do številnih “procesnih napak”.

Umanjkal je ključen element dolgotrajnega preverjanja dejstev na terenu
Zakaj je temu tako, nam je pojasnil strokovnjak za mednarodno pravo. Kot je izpostavil, je pri misiji nizozemske evroposlanke umanjkal ključni element dolgotrajnega preverjanja dejstev in preiskave na terenu, ki da šele pravi rezultat in objektivno ugotovitev dejstev. Tega pa v misiji Evropskega parlamenta niso upoštevali, kar je še toliko bolj zaskrbljujoče, ker gre za ugotavljanje stanja vladavine prava in medijske svobode, ki ima lahko z napačnim sklepanjem ter ugotavljanjem dejstev dolgoročne in uničujoče učinke za ugled države. V mednarodnem pravu so se v zgodovini večkrat ustanovile preiskave ugotavljanja dejstev (fact finding mission) v okviru OZN (v Libiji in Mjanmaru) ali EU (v Gruziji), toda nikjer niso za sogovornike izbrali posameznike z vnaprej znanimi preferencami in stališči, kot je bilo to na “misiji” v Sloveniji.

Misija Evropskega parlamenta za ugotavljanje dejstev se ni lotila dolgotrajnega preverjanja dejstev na terenu. (Foto: STA)

Že večkrat smo namreč poročali, da so bile na pogovore vabljene nevladne organizacije izključno levo orientirane, o stanju Slovenske tiskovne agencije niso povabili direktorja Urada za komuniciranje Uroša Urbanije, niso dovolili snemanja na ministrstvu za kulturo. Prav tako je članica delegacije Romana Tomc opozorila, da so “znatno več časa dobili gostje, ki so kritizirali vlado. Poseben problem je bila neuravnotežena sestava vabljenih.” To vsekakor ne zadostuje bistvenim elementom za ugotavljanje dejstev o stanju pravne države in medijev, zato lahko tovrstni inkvizitorni postopek služi le pritlehnemu političnemu obravnavanju. Na področju prava in pravnega postopka pa preiskava Evropskega parlamenta pod vodstvom in’ t Veldove nima nikakršne veljave, saj je pri svojem preiskovanju večkrat presegla pristojnosti svojega mandata.

Sara Kovač