fbpx

Pravnik Trpin opozarja, da novi RTV zakon uvaja spremembe, ki bodo javni zavod še bolj podredile parcialnim interesom!

Upokojeni izredni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani dr. Gorazd Trpin (Foto: Printscreen RTVS)

Nobena civilna organizacija ne uresničuje splošnega interesa, uresničuje parcialni interes. Če vse skupaj seštejemo, še vedno ni splošnega interesa. V tem je z vidika občana ali uporabnika te institucije pravzaprav problematika te organiziranosti,” je o noveli zakona o RTV Slovenija, ki obglavlja vodstvo RTVS in prinaša spremembo organizacije programskega sveta, poudaril dr. Gorazd Trpin, upokojeni izredni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.

Novelo zakona o RTV Slovenija je državni zbor sprejel 14. julija letos. Zakon še ne velja, ker se zbirajo podpisi za naknadni zakonodajni referendum o njem. Ker je znano, da so bile njegove spremembe sprejete po nujnem postopku brez splošne razprave v državnem zboru, druga in tretja obravnava zakona pa sta se zvrstili kar na isti seji, kjer je bila sprejeta odločitev, da se v oddajah “RTV Slovenija danes in jutri” odpre javna razprava o tem, kakšno RTVS potrebujemo in ali bo sprejeta novela, ki bistveno posega v upravljanje in delovanje te hiše, ustrezala njenemu poslanstvu.

Premier Robert Golob pravi, da novela zakona o RTVS celostno obravnava umik politike iz upravljanja in vodenja zavoda ter vrača avtonomijo zaposlenim na RTV Slovenija. Vprašanja, povezana s financiranjem RTVS, bodo po njegovih besedah lahko predmet razprave po uveljavitvi novele zakona o RTVS, ko bosta zagotovljeni institucionalna avtonomija in uredniška neodvisnost RTVS. Iz njegovega odgovora, ki so ga na programskem svetu prejeli na koncu nedavne seje, je po besedah predsednika programskega sveta dr. Petra Gregorčiča mogoče sklepati, da ta zamenjavo vodstva pogojuje s financiranjem.

Nič se ne bo spremenilo v smislu možnosti zlorabe vpliva na javno RTVS
Sprejema se torej zakon, ki bo na nek način, preprosto rečeno, obglavil vodstvo RTVS, šele potem bodo napočile druge spremembe, kot je denimo financiranje itd. Pravnik Gorazd Trpin je zadevo komentiral tako, da se je vrnil pravzaprav čisto na začetek razprave o tem zakonu, ki je še v postopku sprejemanja, ker trenutno teče referendumski postopek. “Problem je namreč v lahkotnosti uporabljanja nekaterih izrazov, ki jih ljudje praktično sploh ne razumejo, predvsem tisti, ki predlagajo zakone. Kot prvo seveda pri depolitizaciji ne razumejo, kaj pomeni izraz politika,” poudarja Trpin.

Izraz politika po Trpinovih besedah namreč pomeni proces oblikovanja družbenih ciljev in do neke mere glavnih poti do njihovega uresničevanja. “In brez politike sploh družbe ni. Če namreč ni politike, smo samo zbir posameznikov. In če pogledamo naprej, seveda, politika, kjer gre za različne interese, potrebuje tudi družbeno moč za uresničevanje teh ciljev.” Poudaril je, da je tretja faza ali tretji položaj tisti, o katerem pravzaprav govorimo, to pa je zloraba politike, kajti realno gledano je splošna politika tista, ki je najbolj legitimna. Ta je, kot pravi, edina, ki pravzaprav preveri svojo legitimnost na volitvah.

Sedaj seveda mi to politiko spravljamo iz javnega zavoda. Zakaj, pravzaprav? Zakaj ne bi preprečevali zlorabe te politike znotraj zavoda, s tem seveda, da predpostavljamo, da teh zlorab, ko zastopnikov splošne politike v javnem zavodu ne bo več, ampak bodo samo zastopniki parcialne politike, ne bo več,” je izpostavil Trpin in dodal, da se realno gledano tu, če govorimo o tej določbi ali tem institutu, ki naj bi seveda zamenjal sedaj vse organe, ne bo popolnoma nič spremenilo v zvezi z možnostmi zlorabe vpliva na delovanje javnega zavoda RTVS.

Foto: posnetek zaslona RTVS

Gre za umik klasične politike, nad katero imamo razvite kontrolne mehanizme
Prvič od osamosvojitve se je zgodilo, da je predsednik vlade prišel v studio te televizije in napovedal depolitizacijo oziroma spremembe. Glede tega je Trpin povedal, da Golob najbrž ni popolnoma razumel, kaj pomeni depolitizacija. “Ali to pomeni samo prenos vpliva iz struktur, ki pravzaprav sestavljajo splošno politiko, državni zbor in tako naprej, če govorimo institucionalno, na določene strukture, za katere pravzaprav ne vemo, kakšne so.” Po njegovih besedah namreč ni čisto jasno, kako nastanejo, kdo jih obvladuje in tako naprej. “Se pravi, če je to depolitizacija, potem smo samo umaknili klasično politiko, nad katero imamo razvite kontrolne mehanizme nad določenimi institucijami oziroma nad katerimi teh nimamo. Pri tem se seveda predpostavlja, da te posebne organizacije delujejo kot njihovi posamezniki na podlagi osebne integritete,” je poudaril Trpin in dodal, da imamo realno gledano z osebno integriteto v tej državi velike težave. Seveda ni nujno, da bomo ravno na teh področjih našli ljudi s tako visoko stopnjo osebne integritete. “To je seveda sedaj vprašljivo, koliko je sedaj ta nov sistem boljši od tistega, ki ga imamo do neke mere sedaj.

Voditeljica oddaje Vida Petrovič je spomnila, da je ustavni pravnik dr. Jurij Toplak v eni izmed njihovih oddaj opozoril na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Madžarske in še v drugem primeru razsodilo, da pravzaprav ni sprejemljivo, da se zakon sprejema samo zato, da se odstavi, obglavi vodstvo neke institucije. Tu je šlo tudi za predsednika vrhovnega sodišča, kar je pravzaprav kršitev človekovih pravic.

Po novem se programski in nadzorni svet preimenujeta v svet RTV, ukinja se mesto generalnega direktorja in uvaja se štiričlanska uprava. Programski svet ne bo imel več 29 članov, ampak 17 (kar šest jih bodo po novem imenovali zaposleni).

Foto: Printscreen RTVS

Foto: posnetek zaslona RTVS

Nobena civilna organizacija ne uresničuje splošnega interesa
Poleg tega, da predstavniki zaposlenih povečujejo število svojih predstavnikov v programskem svetu, velja poudariti, da gledalci in poslušalci po novem izgubljajo svoje predstavnike, nevladniki pa na drugi strani dobivajo svoje. Ob tem je pravnik Trpin opozoril na dejstvo, da nobena civilna organizacija ne uresničuje splošnega interesa, ampak parcialnega. Če vse skupaj seštejemo, še vedno ni splošnega interesa in v tem je z vidika občana ali uporabnika te institucije pravzaprav problematika te organiziranosti. “Seveda je lahko vprašljiva. Lahko je določena nevladna organizacija direktno nasprotna mojemu interesu in tega zato pravzaprav ne morem uveljaviti. Bom malo karikiral, npr., ker je on v programskem svetu, bom poslušal nekaj, s čimer se pravzaprav jaz intimno sploh ne strinjam in nimam nobene možnosti vplivanja …”

Foto: posnetek zaslona RTVS

Trpin meni, da je mogoče omenjeno zagato rešiti preprosto, ampak za to so potrebna nekje štiri leta. “Poglejte, stvar je zelo preprosta, mi rešujemo vedno institucije in organizacije in razmerja znotraj njih. Vsa stvar je v ljudeh,” je poudaril in dodal, da bi morali začeti pri ljudeh, kajti to smo spustili 30 let nazaj. Po njegovih besedah bi morali novinarstvu pravzaprav vrniti njegovo kakovost in tudi položaj. “Glejte, novinarstvo rado samo sebe ocenjuje ali se predstavlja kot četrta veja oblasti. Imamo zakonodajno in izvršno oblast. Ti dve sta realno gledano politični in s tem podvrženi političnemu procesu, da do tega prideš, ni enostavna pot. Tretja je poklicna oblast. To je naša, pravniška. Nihče ne more biti sodnik, če nima pravne izobrazbe. Ta del seveda ne deluje na podlagi političnih procesov, ampak na podlagi integritete posameznega izvajalca te oblasti, sodnika in tako naprej. Imamo četrto vejo, to je novinarstvo, novinarji lahko delujejo dobro samo na podlagi svoje integritete. Če speljemo ta proces v štirih letih, se bodo vsi ti problemi, ki jih danes imajo, spori, nesporazumi in tudi politizacija, del politizacije, umaknili iz tega vprašanja,” je poudaril in dodal, da bi morali znotraj javne RTV vzpostaviti center novinarske odličnosti. “To bi moral biti višek novinarske kariere.”

Sara Kovač