Pred pristojnimi odbori potrjena še zadnja četverica kandidatov za ministre v Janševi vladi: Zvone Černač, Tomaž Gantar, Helena Jaklitsch in Vasko Simoniti

Helena Jaklitsch, Vasko Simoniti, Zvonko Černač in Tomaž Gantar. (Foto: STA)

Zvonko Černač, Tomaž Gantar, Vasko Simoniti in Helena Jaklitsch so pred svojimi odbori v Državnem zboru uspešno prestali zaslišanje za ministre v novi Janševi vladi. V poznih nočnih urah se pričakuje, da bo Državni zbor izglasoval tretjo vlado Janeza Janše.

Kandidata Zvonka Černača za kohezijskega ministra je glasovalo 20 poslancev obeh odborov, 11 jih je bilo proti. Vaska Simonitija je za novega kulturnega ministra podprlo 12 poslancev, 5 jih je glasovalo proti. Bodočo ministrico za Slovence po svetu Heleno Jaklitsch je podprlo sedem poslancev, trije glasovali proti. Bodočega zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja je na matičnem odboru podprlo 13 poslancev.

Zvonko Černač, Vasko Simoniti in Tomaž Gantar imajo izkušnje z ministrovanjem, saj so v preteklosti bili že ministri v Janševi vladi. Novinka med ministri je le nova ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch. V ministrske sedeže bodo sedli že pozno ponoči, ko se pričakuje, da bo v Državnem zboru izglasovana tretja Janševa vlada.

Zvonko Černač, bodoči minister za kohezijsko politiko
Med ključnimi nalogami na ministrskem položaju je Černač izpostavil počrpanje vseh sredstev iz obstoječe finančne perspektive in pravočasno pripravo podlag za črpanje v novi. Černača za ministra brez listnice, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo, predlaga SDS Janeza Janše. “Tako prva kot druga Janševa vlada sta bili pri pogajanjih za naš del bruseljskega kolača uspešni,” je dejal v predstavitvi kandidature za ministra in dodal, da goji zmerni optimizem, da se bo pod novo vlado položaj na področju črpanja evropskih sredstev izboljšal v naš prid.

Zvonko Černač. (Foto: STA)

V veljavnem programskem obdobju 2014-2020 Slovenija razpolaga z nekaj več kot tremi milijardami evrov evropskih sredstev. Černač je ugotovil, da je ogroženih 10 odstotkov sredstev. Gre za 300 milijonov evrov, kar ne pove veliko, a to pomeni, recimo, 6000 postelj v domovih za starejše, je dejal. “Niti ena postelja ne sme in ne bo izgubljena, počrpati moramo vse,” je poudaril. A če želimo do leta 2023 počrpati vsa sredstva, gre za najmanj 500 milijonov evrov na leto. To pomeni veliko težavo tako za državni kot občinske proračune, je ugotovil Černač in dodal, da utegne dinamiko črpanja dodatno otežiti epidemija novega kooronavirusa. Prilivi iz EU so v teh časih še posebej pomembni, je dejal in opozoril, da je v letošnjem proračunu predvidenih za nerealnih 1,7 milijarde evrov povračil iz evropske blagajne. Toliko po njegovi oceni zagotovo ne bomo mogli počrpati, zato bo treba pripraviti rebalans. “Če bomo potem vzpostavili podlage za normalno črpanje v naslednjih treh letih, tu sicer ne vidim velike težave,” je dejal Zvonko Černač ob današnji predstavitvi za novega kohezijskega ministra brez listnice.

Vasko Simoniti, bodoči minister za kulturo
Simoniti namerava pozornost posvetiti tudi drugačnim modelom financiranja kulture, saj se je slovenska kulturna politika po njegovem mnenju doslej preveč opirala le na državni in deloma občinski proračun. Prepričan je, da sta nezadostno razvita modela financiranja na podlagi zasebnih vlaganj in lastnih prihodkov zavodov in drugih kulturnih producentov, čeprav obstajajo izjeme.

Vasko Simoniti. (Foto: STA)

Simonitijeva želja je tudi ponovna vzpostavitev investicijskih vlaganj iz evropskih sredstev. To bi poleg t.i. zakona o kulturnem evru, ki bo začel veljati prihodnje leto, zagnalo nov krog investicij v kulturi. Kot je še navedal, želi proučiti, kako v Slovenijo vnesti primere dobrih praks in na ta način razširiti možnost vlaganj v kulturno ponudbo.

Kot primere dosežkov v času svojega preteklega ministrovanja je navedel sprejetje zakonov o RTV Slovenija, o medijih in o arhivih, na področju investicij pa obnove ljubljanske Opere, Moderne galerije, Slovenske kinoteke, bolnice Franje in mariborskega gledališča. Omenil je tudi predsedovanje Evropski uniji in sprejem oziroma podaljšanje nacionalnega programa za kulturo, ki pa ga zdaj že nekaj let ni.

Helena Jaklitsch, bodoča ministrica Slovence po svetu
Bodoča ministrica za Slovence po svet brez listnice Helena Jaklitsch je izpostavila, da je ključnega pomena ohraniti slovensko kulturo, identiteto in jezik. S tem so se strinjali tako kandidatka za ministrico kot člani komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Helena Jaklitsch (Foto: STA)

Jaklitsceva tudi podpira, da bi našli nove priložnosti za povezovanje z izseljenstvom ter da bi se slovenski izobraženci in znanstveniki po svetu radi vračali v domovino. Zavzela se je za večjo ozaveščenost Slovencev doma o obstoju Slovencev za mejo in po svetu, večji poudarek tej tematiki v učbenikih, večjo prisotnost v medijih ter najrazličnejše oblike povezovanja mladih v Sloveniji s tistimi v zamejstvu in po svetu. Napovedala je tudi ustrezen nadzor nad finančno porabo sredstev urada in izpostavila, da je treba sredstva nameniti tistim organizacijam Slovencev v zamejstvu in po svetu, kjer je “delo dobro, kakovostno in vsebinsko”.

Tomaž Gantar, bodoči minister za zdravje
Tomaž Gantar, sicer tudi sam zdravnik, je dejal, da je bil problem koronavirusa v začetku podcenjen, češ da gre za bolezen, podobno oz. malo hujšo kot gripa, ter da je razdalja metra učinkovita za preprečevanje širjenja okužbe. Število okuženih z novim koronavirusom v Sloveniji raste eksponentno in če bomo obdržali ta trend, bomo v kratkem imeli neobvladljivo število obolelih, je dejal. “Hitro naraščanje števila okuženih pomeni hitro naraščanje števila tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno oskrbo v bolnišnicah, pri čemer so te zmogljivosti omejene,” je povedal.

Tomaž Gantar. (Foto: STA)

Člani odbora so med zaslišanjem na Gantarja naslovili vprašanje, ali ima vlada, ko bo danes imenovana, namen razglasiti karanteno, najprej v Ljubljani, nato morda po drugih mestih v Sloveniji. “O tem se ni pogovarjalo. Sem pa jaz prvi, ki bo zagovarjal tak ukrep, če drugi ukrepi ne bodo uspešni,” je pojasnil. Če bi na Slovenijo projicirali razmere v Italiji, bomo v kratkem potrebovali več kot 200 respiratorjev, medtem ko jih imamo trenutno 168, je od teh prostih za uporabo morda 20 ali 30. “Ne smemo dopustiti, da pride do tega, da bo zdravnik odločal, koga bo pustil in koga priklopil na aparat. Če bo koncentracija bolnikov naenkrat prevelika, zdravstveni sistem ne bo tega prenesel,” je opozoril. Tako bi po njegovih besedah potrebovali vsaj 100 dodatnih respiratorjev, pa tudi ostalo opremo. Po njegovih navedbah bi potrebovali milijon mask s posebno zaščito, tri milijone navadnih mask, pol milijona zaščitnih očal, pol milijona oblek, 200.000 rokavic, več kot 100 dodatnih bolniških postelj, 100 ali 200 ventilatorjev, razkužila itd. Kot je dejal, je ena redkih možnosti, da opremo skušamo dobiti prek Kitajske. Tam se trend umirja, proizvajalci so cenovno ugodnejši, prav tako izdatno pomagajo Italiji.

Luka Perš