fbpx

Predsednik KPK Šumi se je nad Matoza spravil z vsemi topovi, medtem ko v primeru Goloba in Vesela ne ukrepa

Predsednik KPK Robert Šumi in odvetnik Franci Matoz. (Foto: sta)

Lani smo že poročali o očitnih dvojnih merilih predsednika KPK Roberta Šumija. Kot smo zapisali, je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) sprožila preiskavo glede imenovanja odvetnika Francija Matoza za glavnega neizvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Kot kaže, ji je le uspelo najti dlako v jajcu, ki jo je tako ognjevito iskala. Po njenem prepričanju v primeru odvetnika Matoza prihaja do konflikta interesov, saj je tudi zasebni odvetnik premierja Janše in vladajoče SDS. In da gre v primeru KPK dejansko za zametke delovanja inštitucije, ki spominja na politično policijo, daje slutiti prav dejstvo, da resnično zaskrbljujočih primerov konflikta interesov, v primeru Tomaža Vesela in Roberta Goloba, namreč ni “zmožna” korektno preganjati. 

Potem ko je vlada Janeza Janše na mesto neizvršnega direktorja DUTB imenovala odvetnika Francija Matoza, se je s primerom pričela ukvarjati KPK pod vodstvom predsednika Roberta Šumija. Pred nekaj več kot tednom dni je namreč ugotovila, da bi se moral v primeru imenovanja Matoza premier Janša izločiti. In ker se ni izločil, naj bi prišlo do konflikta interesov. Kot inštitucija navaja v svojem poročilu, je Matoz tudi zasebni odvetnik tako predsednika SDS, kot tudi njegove vladajoče stranke. Omenjena Komisija je tožnik in tisti, ki je v primeru presojal, Janša pa ima možnost, da se na ugotovitve KPK še pritoži.

Na podoben način je KPK pred časom preganjal tudi Franca Kanglerja. Očitana mu je bila kršitev integritete, in sicer zaradi sodelovanja pri zahtevah DZ-ja glede parlamentarne preiskave zlorabe oblasti v Kanglerjevem primeru, ko je izgubil mandat svetnika v Državnem svetu. Ustavno sodišče je spoznalo, da je šlo za kršitev Ustave RS. A tedaj, ko bi KPK dejansko morala ukrepati, in ko je šlo za resne kršitve oziroma konflikte interesov, enostavno ne reagira. KPK denimo ni posedoval dokazne dokumentacije, s katero je bilo predsedniku Računskega sodišča Tomažu Veselu omogočeno popoldansko delo na FIFI v vrednosti 200 tisočakov evrov letno, ob hkratnem vodenju Računskega sodišča, ki je državna inštitucija.

KPK kot Gestapo: preganja le politično “oporečne”, denimo Francija Matoza in Franca Kanglerja, Tomaža Vesela in Roberta Goloba pa pusti pri miru. (Foto: posnetek zaslona)

Spomnimo, da se je Vesel dokončno politično razgalil s svojim politikantskim nastopom v Kinu Šiška v Ljubljani, kjer je decembra kandidat tranzicijske levice za premierja Robert Golob, organiziral hujskaški miting, na katerem je po putinovsko pozival k izganjanju fašistov. Vesel je tudi pod močnim vplivom svojega tesnega kolega Aleksandra Čeferina, sicer velikega lobista različnih interesov ruskega diktatorja Vladimirja Putina, zlasti na vrhu evropskega nogometa. Lobiral naj bi tudi za rusko Sberbank. Vesel pa naj bi bil tudi propadli kandidat globoke države za vodjo Kul-a. In ko smo ravno že pri Golobu. Tudi o njem smo že večkrat poročali, da je zrel za preiskavo KPK-ja. Spomnimo: decembra lani so bile znane tudi koruptivne podrobnosti njenega odhoda iz vodstva SDH-ja, za kar se je odločil tedanji predsednik vlade Marjan Šarec.

KPK ni razkrila, da je Glavina na skrajno sporen način pridobila zaposlitev v podružnici Gen-I v Milanu
Slednji je namreč na vrhu že omenjene družbe želel postaviti svojega človeka in se želel odkrižati Glavine iz obdobja Cerarjeve vlade. Ob tem pa še vedno ni jasno, na kakšen način je Glavina prišla na vrh SDH-ja. Kot se ugotavlja, je na odgovorno pozicijo menda ni postavil Cerar, ampak so jo tja nastavili drugi, za katere pa še vedno ne vemo, kdo so bili. Po nekaterih informacijah naj bi šlo za skrivno operacijo nekaterih obveščevalcev oziroma tudi bivše SDV (Udbe), ki so se po razpadu nekdanje Jugoslavije precej spretno podali v poslovne vode. KPK tokrat seveda ni razkrila, da je Glavina na skrajno sporen način pridobila zaposlitev v podružnici Gen-I v Milanu. V ozadju naj bi bil dogovor med Robertom Golobom in Alenko Bratušek.

Robert Golob in Alenka Bratušek (Foto: STA)

Gre obenem za dokaz, da je Golob skupaj vodstvenim kadrom Šarčeve vlade prekupčeval s premoženjem v državni lasti. O sporni milanski podružnici se je sicer že poročalo. Denimo Planet TV je razkril, da gre za sporno podružnico SDH s kar dvema direktorjema in z mizernim čistim dobičkom (zgolj 15 tisočakov leta 2020). Na zadnjo razsodbo KPK v zvezi z zgodbo o Glavini, korupciji in mešetarjenjem z državnim denarjem pa je potrebno pogledati v luči bližajočih se državnozborskih volitev, ki bodo že čez dobre štiri mesece. Sporna kadrovska rošada in vse, kar je bilo z njo povezano, se je namreč dogajala prav v času Šarčeve vlade, kar je jasen signal tako tedanjemu premierju kot tudi njegovemu svetovalcu Vohunčku Murčiju oziroma Damirju Črnčecu – da ju je postkomunistična levica že odpisala.

Pod drobnogledom policije se je znašla Golobova plača
Danes pa smo pisali tudi o tem, da se je pod drobnogledom policije znašla plača predsednika Gibanja Svoboda in dolgoletnega predsednika uprave GEN-I Goloba. Kriminalistični inšpektor iz Sektorja kriminalistične policije PU Novo mesto Srečko Budič bo v predkazenskem postopku obravnaval ovadbo, ki je bila zoper Goloba in nadzorni odbor družbe GEN vložena zaradi suma storitve kaznivih dejanj. Kazensko ovadbo zaradi suma kaznivih dejanj zoper dolgoletnega direktorja GEN-I Roberta Goloba in nadzorni odbor družbe GEN je vložil Vili Kovačič. Kovačič, ki zaseda mesto predsednika Društva Davkoplačevalci se ne damo, je kazensko ovadbo podal v ponedeljek, 14. februarja.

Vili Kovačič (Foto: STA)

Kot je mogoče razbrati iz obvestila, ki ga je Policijska uprava Novo mesto naslovila na Kovačiča, se je policijska preiskava že začela. Iz letnega poročila izhaja, da je Golob leta 2020 skupaj prejel 214.043 tisoč evrov neto, kar po naših izračunih nanese približno 540 tisoč evrov bruto. Kot je razvidno iz letnega poročila, je Golob v letu 2020 prejel 75.399 neto fiksne plače (6.283,25 evra na mesec), poleg tega je ob njej prejel 10.359 gibljivega dela plače (863,25 evra na mesec), nagrado za uspešnost v višini 114.986 evrov neto in druge prejemke (12.127 evrov neto).

Predsednik Gibanja svoboda je eklatantno kršil Lahovnikov zakon
Golob po pregledu zneskov verjetno ni lagal in je pokazal pravilno plačo (fiksni in gibljivi del), vendar je ljudstvu namerno zamolčal svojo bajno nagrado, ki pa je za 50 odstotkov višja od njegove letne plače. Ko je leta 2018 uprava GEN-I nastopila z novim štiriletnim mandatom, je Golobova plača na GEN-I sunkovito narasla. Leto pred tem je namreč Golob prejel letno plačo v znesku 191 tisoč bruto. Omenjeni znesek je bil v skladu z Lahovnikovim zakonom, ki omejuje plače in nagrade vodilnim v državnih podjetjih. Kot že rečeno, leta 2018 je zaslužil 235 tisočakov neto. Kljub omejitvam, ki izhajajo iz Lahovnikovega zakona, se je Golobu plača povečala skoraj za dvakrat. Leto pozneje je dobil 159 tisoč evrov neto, leta 2020 pa 214 tisoč evrov neto, kar na mesečni ravni predstavlja približno 18 tisoč evrov neto.

Domen Mezeg